Kdo plača škodo, ki jo delavec povzroči pri delu?
Razbit stroj, napačno naročilo ali poškodovano službeno vozilo še ne pomenijo avtomatičnega dolga zaposlenega. Članek pojasnjuje, kdaj odgovornost nastane, kako se dokazuje in zakaj plača ni samodejni vir poplačila.
Pri delu nastajajo tudi običajne napake in poslovna tveganja. Če bi moral zaposleni plačati vsako posledico napačne odločitve, bi se poslovno tveganje neupravičeno preneslo z delodajalca na delavca.
Kdaj mora delavec povrniti škodo delodajalcu?
Ko so dokazani škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza ter naklep ali huda malomarnost.
Prvi odstavek 177. člena ZDR-1 določa strožji prag od običajne malomarnosti. Delodajalec zato ne more uspeti samo z dokazom, da je nastala izguba ali da je bil delavec zadnji, ki je uporabljal opremo.
Dokazati mora zlasti:
- konkretno ravnanje ali opustitev delavca;
- dejanski obstoj in višino škode;
- povezavo med ravnanjem in škodo;
- zahtevano stopnjo krivde;
- da škoda ni predvsem posledica slabe organizacije, pomanjkljivih navodil ali neustrezne opreme.
Kaj pomenita naklep in huda malomarnost?
Naklep pomeni zavestno povzročitev posledice, huda malomarnost pa skrajno odstopanje od skrbnosti, pričakovane v konkretnem položaju.
Pri hudi malomarnosti ne zadošča vsaka nepazljivost. Presoja upošteva usposobljenost, izkušnje, navodila, časovni pritisk, nevarnost dela in to, ali je delodajalec zagotovil ustrezne pogoje.
Primer običajne napake je lahko napačen vnos pri zapletenem postopku brez jasnega preverjanja. Huda malomarnost je lahko očitno ignoriranje temeljnega varnostnega pravila, s katerim je bil delavec seznanjen in katerega kršitev je ustvarila veliko predvidljivo nevarnost.
PREBERITE, KAKO SE PRAVILNO OBRAVNAVAJO KRŠITVE DELAVCA →
Ali lahko delodajalec škodo odtegne od plače?
Ne brez delavčevega pisnega soglasja, podanega po nastanku konkretne terjatve.
Po 136. členu ZDR-1 delodajalec svoje terjatve ne sme pobotati s plačo brez naknadnega pisnega soglasja delavca. Vnaprejšnja klavzula v pogodbi, da se bo vsaka prihodnja škoda odtegnila od plače, ne zadostuje.
Če delavec odgovornost ali znesek izpodbija, mora delodajalec zahtevek uveljavljati po ustrezni pravni poti. Enako velja pri inventurnem manjku, prometni kazni ali poškodovanem telefonu: interni obračun še ni soglasje delavca.
PREVERITE PRAVILA POBOTA IN VRAČILA PLAČE →
Kaj če je škodo povzročilo več delavcev?
Vsak praviloma odgovarja za del škode, ki ga je povzročil.
Če deleža posameznika ni mogoče ugotoviti, ZDR-1 določa enako odgovornost in povračilo v enakih delih. Solidarna odgovornost vseh je predvidena, kadar več delavcev škodo povzroči z naklepnim kaznivim dejanjem.
Delodajalec zato ne sme samodejno izbrati enega zaposlenega samo zato, ker ima višjo plačo ali je vodja izmene. Najprej mora rekonstruirati dogodek in vlogo vsakega udeleženca.
Kdo odgovarja, če je oškodovana stranka?
Za škodo tretji osebi pri delu praviloma odgovarja delodajalec, ki lahko pod zakonskimi pogoji zahteva povračilo od delavca.
Razmerje do stranke in notranje razmerje z delavcem nista isto. Podjetje ne more stranke vedno preprosto napotiti na zaposlenega. Pri namerni povzročitvi pa lahko pride v poštev tudi neposredna odgovornost povzročitelja.
Pred dogovorom o povračilu je treba preveriti tudi zavarovanje odgovornosti, kasko, interne postopke in morebitno soodgovornost delodajalca.
Ali se lahko odškodnina zmanjša?
Da, 178. člen ZDR-1 omogoča zmanjšanje ali oprostitev, če je to primerno glede na prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali gmotno stanje delavca.
To ni avtomatična pravica, je pa pomemben korektiv. Smiselna rešitev lahko upošteva, ali je delavec škodo takoj prijavil, preprečil večjo posledico, sodeloval pri odpravi in je sicer ravnal odgovorno.
Cena pokvarjenega predmeta še ni dokaz delavčeve odgovornosti. Najprej je treba pojasniti dogodek, vzrok in stopnjo krivde.
Odškodninski zahtevek ne sme nadomestiti urejenega delovnega procesa
Če se podobna škoda ponavlja, mora podjetje poleg ravnanja zaposlenega preveriti navodila, usposabljanje, opremo, nadzor in realne časovne zahteve. Kaznovanje posameznika ne odpravi sistemske napake.
Delavec naj škodo takoj prijavi in ohrani dokazila o okoliščinah. Delodajalec pa naj pred zahtevo loči dejansko škodo od običajnega poslovnega tveganja ter zneska nikoli samovoljno ne odtegne od plače.
Viri
Povezane vsebine
