objavljeno 24.07.2026

Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi in katere pasti preveriti pred podpisom?

Pogodba mora jasno določiti delo, kraj in datum nastopa dela, delovni čas, plačo, dopust, odpovedne roke ter veljavne kolektivne pogodbe. Največje nevarnosti so nejasen opis nalog, široko določen kraj dela, spremenljiva plača in pretirana konkurenčna klavzula.

Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi?

Vsebovati mora vse bistvene pravice in obveznosti delavca ter delodajalca.

Med obvezne sestavine spadajo:

podatki pogodbenih strank,
datum nastopa dela,
naziv in kratek opis dela,
kraj opravljanja dela,
zaposlitev za določen ali nedoločen čas,
polni ali krajši delovni čas,
osnovna plača v evrih, dodatki in način izplačila,
letni dopust in odpovedni roki,
navedba kolektivne pogodbe oziroma splošnih aktov.

Delodajalec mora delavcu pisni predlog pogodbe praviloma izročiti tri dni pred podpisom. Tudi če pogodba ni sklenjena, to samo po sebi ne izniči obstoja delovnega razmerja. (ZDR-1, 17. in 31. člen)

Katere so najpogostejše pasti pogodbe?

Največ težav povzročajo široke, nejasne ali samo ustno dogovorjene določbe.

Pred podpisom preverite predvsem:

ali izraz »druga dela po navodilu delodajalca« pretirano širi vaše naloge,
ali je kraj dela določen preširoko,
ali je obljubljeni znesek osnovna plača ali vključuje negotove dodatke in nagrade,
kako se razporejajo izmene, nadure in neenakomerni delovni čas,
kateri pravilniki in kolektivna pogodba veljajo,
ali so ustne obljube zapisane v pogodbi,
ali pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo.

Konkurenčna klavzula po prenehanju zaposlitve mora biti pisna in lahko traja največ dve leti. Če delavcu preprečuje primerljiv zaslužek, mora pogodba določiti nadomestilo najmanj v višini tretjine njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih. Če nadomestilo ni določeno, klavzula ne velja. (ZDR-1, 40. in 41. člen)

Katere oblike pogodbe o zaposlitvi poznamo?

Pravilo je pogodba za nedoločen čas, pogodba za določen čas pa je izjema.

Najpogostejše oblike so:

pogodba za nedoločen čas – največja varnost zaposlitve,
pogodba za določen čas – dovoljena samo iz zakonsko določenega razloga,
zaposlitev za polni ali krajši delovni čas,
pogodba za delo na domu oziroma delo na daljavo,
pogodba s poskusnim delom.

Zaporedne pogodbe za določen čas za isto delo praviloma ne smejo trajati več kot dve leti, vendar zakon določa izjeme. Poskusno delo lahko traja največ šest mesecev, pri pogodbi za določen čas pa mora biti sorazmerno njenemu trajanju in zahtevnosti dela.

Ali lahko delodajalec pogodbo pozneje sam spremeni?

Bistvenih pogodbenih pogojev praviloma ne more enostransko spremeniti.

Sprememba dela, kraja, trajanja zaposlitve ali obsega delovnega časa običajno zahteva soglasje delavca ter aneks oziroma novo pogodbo. Delavec nove pogodbe ni dolžan podpisati takoj. Če je pogodbena določba manj ugodna od zakona ali kolektivne pogodbe, se praviloma uporabi ugodnejša zakonska oziroma kolektivna ureditev.

Prednosti dobre pogodbe

jasna in predvidljiva plača,
določene naloge in kraj dela,
večja pravna varnost,
lažje dokazovanje dogovorov,
manj možnosti za poznejše spore.

Glavne težave slabe pogodbe

neomejeno širjenje delovnih nalog,
premestitve med različnimi lokacijami,
velik delež negotove variabilne plače,
nejasen delovni čas,
omejitve zaposlitve po odpovedi.

Karlion pogled

Pogodbe ne ocenjujte samo po ponujeni bruto plači. Najdražje določbe so pogosto zapisane pri kraju dela, razporejanju delovnega časa, poskusnem delu in konkurenčni klavzuli. Pred podpisom primerjajte pogodbo z zaposlitveno ponudbo ter zahtevajte, da se vse pomembne obljube zapišejo.