Kdo je ustanovitelj podjetja Karlion

Kje se je začela moja pot?

Če danes pogledam nazaj, ugotavljam, da me svet dela spremlja že od zgodnjih let. Tako kot številni mladi sem tudi sam prve delovne izkušnje pridobival prek študentskega dela. Opravljal sem različna dela – od skladišča, prodaje in čiščenja do prevozov in drugih fizičnih opravil. Vsako delovno okolje je bilo drugačno, vsako je imelo svoje izzive, skupno pa jim je bilo eno: naučila so me spoštovati delo in ljudi, ki ga opravljajo.

Takrat o karieri nisem razmišljal tako, kot razmišljam danes. Iskal sem priložnosti za zaslužek, pridobivanje izkušenj in osebni razvoj. Šele z leti sem začel opažati, da ima vsako delovno mesto svojo zgodbo. Nekje je bila ključna dobra organizacija, drugje odnos med sodelavci, tretjič način vodenja. Vse to so bile izkušnje, ki jih v učbenikih ne najdeš, a pomembno oblikujejo razumevanje sveta dela.

Ko sem se kasneje prvič redno zaposlil, sem spoznal še drugo plat delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi, zakonodaja in pravice zaposlenih so na papirju videti jasne, v praksi pa so okoliščine pogosto precej bolj zapletene. Takrat sem začel razumeti, da uspešno delovno okolje ni odvisno le od pravil, temveč predvsem od ljudi, njihove komunikacije in pripravljenosti iskati rešitve.

Danes se zavedam, da prav te zgodnje izkušnje predstavljajo temelj vsega, kar sem gradil pozneje. Naučile so me poslušati, opazovati in predvsem razumeti, da za vsakim delovnim mestom stoji človek s svojo zgodbo.

Ko spoznaš, da ni vse tako kot piše

Po končanem obdobju študentskega dela sem se prvič redno zaposlil. Takrat sem začel spoznavati svet dela z drugačne perspektive. Na papirju so bile pravice in obveznosti jasno zapisane, vsakodnevna praksa pa je pogosto pokazala, da stvari niso vedno tako preproste.

Kot zaposleni sem se naučil, kako pomembno je odgovorno opravljati svoje delo, spoštovati sodelavce in razumeti odgovornost, ki jo nosi vsak posameznik v delovnem procesu. Hkrati sem spoznal tudi, da uspešno delovno okolje ni odvisno zgolj od zakonodaje ali internih pravil, temveč predvsem od ljudi, njihove komunikacije in načina vodenja.

Kasneje me je pot vodila tudi v podjetništvo. Tam sem prvič občutil drugo stran odgovornosti. Kot podjetnik nisi odgovoren le zase, temveč za vsako odločitev, vsak strošek in vsako posledico svojih dejanj. Hitro sem spoznal, da uspešno podjetje ni zgrajeno le na dobrem izdelku ali storitvi, ampak predvsem na organizaciji, zaupanju in sposobnosti sprejemanja odločitev tudi takrat, ko razmere niso idealne.

Ob tem sem pogosto pomagal tudi drugim podjetnikom pri organizaciji dela, urejanju dokumentacije, razporejanju nalog in iskanju praktičnih rešitev za vsakodnevne izzive. Prav ti pogovori so mi pokazali, da imajo številna podjetja podobne težave. Ne zato, ker bi jim primanjkovalo dobre volje, temveč zato, ker pogosto nimajo časa ali ustreznega znanja za učinkovito urejanje kadrovskih in organizacijskih vprašanj.

Ko sem se pozneje ponovno zaposlil, sem imel priložnost svoje izkušnje uporabiti tudi v vodstveni vlogi. V razmeroma kratkem času sem napredoval na vodilni položaj, kjer sem se prvič vsakodnevno srečeval z usklajevanjem interesov zaposlenih, vodstva in poslovnih ciljev podjetja.
V obdobju približno treh let sem sodeloval z več kot stotimi sodelavci in petimi različnimi direktorji. Vsaka menjava vodstva je prinesla drugačne prioritete, drugačen način odločanja in drugačno organizacijsko kulturo. Prav zaradi teh sprememb sem iz prve roke spoznal, kako velik vpliv imajo način vodenja, komunikacija in medsebojni odnosi na motivacijo zaposlenih, učinkovitost dela in uspešnost podjetja.

To obdobje me je naučilo še nečesa pomembnega.

Teorija je nepogrešljiva, saj postavlja okvirje in pravila. Praksa pa pokaže, kako se ta pravila uresničujejo v vsakdanjih situacijah, kjer nobena odločitev ni povsem črno-bela. Verjamem, da dober strokovnjak potrebuje oboje – trdno teoretično znanje in dovolj praktičnih izkušenj, da razume ljudi ter okoliščine, v katerih sprejemajo odločitve.
Prav zato sem se začel intenzivneje izobraževati na področju delovnega prava, zaposlovanja, kadrovskih postopkov in organizacije dela. Želel sem razumeti ne le, kaj določa zakon, temveč tudi, kako njegove določbe vplivajo na vsakodnevno delo zaposlenih in delodajalcev.

Kako pomembno je ukrepati pravočasno?

Obstajajo obdobja v življenju, ki človeka zaznamujejo bolj kot katerakoli knjiga ali izobraževanje. Zame je bilo to obdobje, ko sem se prvič resno soočil s posledicami preobremenjenosti.

Dolga leta sem verjel, da je vztrajnost vedno prava pot. Če je bilo treba ostati dlje v službi, sem ostal. Če je bilo treba prevzeti dodatne naloge, sem jih prevzel. Delo sem vedno razumel kot odgovornost, zato sem pogosto postavljal potrebe podjetja pred svoje zdravje.

Sčasoma pa je takšen način dela pustil posledice.

Preobremenjenost je vplivala na moje fizično zdravje in pripeljala do poklicne bolezni. Takrat sem se prvič srečal z zahtevnim postopkom dokazovanja nečesa, kar sem sam vsak dan občutil, vendar je bilo treba tudi uradno dokazati. Sledili so številni specialistični pregledi, postopki pred različnimi institucijami, ugovori in dolgotrajno zbiranje dokumentacije.

Ta izkušnja mi je pokazala, da je pot do priznanja pravic pogosto bistveno zahtevnejša, kot si večina ljudi predstavlja. Sistem mora delovati na podlagi dokazov, kar je razumljivo, vendar posameznik v takšnem postopku hitro ostane sam. Prav zato sem spoznal, kako pomembno je poznati svoje pravice, razumeti postopke in pravočasno poiskati strokovno pomoč.

Po obdobju podjetništva sem se kasneje ponovno zaposlil in tudi tam hitro prevzel vodstveno vlogo. Kljub bogatim izkušnjam sem tudi tokrat dolgo verjel, da se bodo težave rešile same od sebe. Ko so se začeli pojavljati slabi delovni pogoji, pomanjkanje kadra in vse večja preobremenjenost zaposlenih, sem najprej izbral dialog. O težavah sem opozarjal, predlagal izboljšave in poskušal poiskati rešitve znotraj podjetja.

Ko to ni zadostovalo, sem pomoč poiskal tudi pri pristojnih institucijah. Moj cilj ni bil povzročiti konflikt ali škodovati podjetju. Želel sem doseči predvsem to, da bi bilo delovno okolje varnejše in bolj urejeno za vse zaposlene. Šele po odhodu iz podjetja sem zares razumel, kako močno lahko dolgotrajna izpostavljenost slabim delovnim razmeram vpliva na človeka. Ko si vsak dan del takšnega okolja, pogosto niti ne opaziš, kako zelo vpliva na tvoje razmišljanje, zdravje in kakovost življenja.

To obdobje mi je dalo eno najpomembnejših življenjskih lekcij.

Večina težav na delovnem mestu se ne pojavi čez noč. Običajno se začnejo z majhnimi opozorili, ki jih predolgo odlagamo. Prav zato danes verjamem, da je pravočasno ukrepanje pogosto najpomembnejši korak – ne glede na to, ali gre za zaposlenega ali delodajalca.
Danes na vse te dogodke gledam predvsem kot na dragoceno izkušnjo. Naučili so me, da za vsakim delovnopravnim vprašanjem stoji človek s svojo zgodbo in da dobra rešitev ni vedno tista, ki je najhitrejša, ampak tista, ki dolgoročno prinese največ koristi vsem vpletenim.

Od problema, do ideje

Ko danes pogledam nazaj, se zavedam, da me nobena posamezna izkušnja ni pripeljala do ustanovitve Karliona. K temu je prispeval celoten mozaik dogodkov, ljudi in življenjskih lekcij: Kot študent sem spoznal, kako raznolika so delovna okolja in kako pomembno je spoštovati vsako delo. Kot zaposleni sem izkusil, kako hitro se lahko razkorak med teorijo in prakso odrazi v vsakdanjem življenju. Kot podjetnik sem prevzel odgovornost za svoje odločitve in razumel izzive, s katerimi se srečujejo delodajalci. Kot vodja sem spoznal, kako velik vpliv imajo komunikacija, organizacija in medsebojni odnosi na uspeh podjetja. Kot posameznik, ki se je znašel v zahtevnih postopkih uveljavljanja svojih pravic, pa sem občutil tudi, kako zapleten in nepregleden zna biti sistem za človeka, ki se znajde v stiski.

Prav zadnja izkušnja je v meni pustila najmočnejši pečat.

Ugotovil sem, da mora posameznik za rešitev ene same težave pogosto iskati odgovore pri različnih institucijah, preučevati zakonodajo, zbirati dokumentacijo in sprejemati pomembne odločitve v obdobju, ko je pod največjim pritiskom. Takrat sem si zastavil vprašanje, ki me spremlja še danes:

Zakaj ne obstaja eno mesto, kjer bi človek dobil jasne informacije, razumljivo razlago in pomoč pri nadaljnjih korakih?

Iz tega vprašanja se je rodila ideja o Karlionu. Nisem želel ustvariti podjetja, ki bi se ukvarjalo zgolj z reševanjem sporov. Želel sem ustvariti okolje, kjer bi bila preventiva enako pomembna kot reševanje težav. Kjer bi zaposleni razumeli svoje pravice in obveznosti, delodajalci pa bi imeli strokovno podporo pri urejanju delovnih razmerij, organizaciji dela in preprečevanju sporov.

Verjamem, da večina konfliktov ne nastane zaradi slabih namenov. Pogosto so posledica pomanjkanja informacij, nejasne komunikacije ali prepoznega ukrepanja. Če težave prepoznamo dovolj zgodaj, jih je mogoče rešiti bistveno hitreje, z manj stroški in predvsem z manj posledicami za vse vpletene.

Zato Karlion ni nastal kot odgovor na eno samo življenjsko izkušnjo. Nastal je kot odgovor na vprašanje, kako lahko svoje znanje, praktične izkušnje in razumevanje sistema uporabim za pomoč drugim. Danes je moje delo usmerjeno v isto prepričanje, ki me je spremljalo ob ustanovitvi podjetja, pomagati zaposlenim in delodajalcem razumeti svoje možnosti, sprejemati premišljene odločitve ter ustvarjati delovna okolja, v katerih so spoštovanje, zakonitost in dialog pomembnejši od konfliktov.

Kakšna je moja vizija prihodnosti?

Ko danes razmišljam o prihodnosti, ne razmišljam več le o razvoju podjetja Karlion. Razmišljam predvsem o tem, kakšno delovno okolje želimo ustvariti kot družba. Ne glede na dejavnost, velikost podjetja ali položaj posameznika je dolgoročni uspeh vedno temeljil na enakih vrednotah – zaupanju, spoštovanju, odgovornosti in odprti komunikaciji. Prepričan sem, da kakovostni delovni odnosi niso pomembni le za posameznega zaposlenega ali posamezno podjetje. Njihov vpliv je bistveno širši.

Ko zaposleni dela v varnem, urejenem in spodbudnem delovnem okolju, je praviloma bolj motiviran, bolj zavzet in lažje razvija svoje znanje. Takšno okolje podjetju omogoča večjo stabilnost, manjšo fluktuacijo zaposlenih, boljše rezultate in dolgoročnejši razvoj.
Uspešna podjetja ustvarjajo nova delovna mesta, vlagajo v razvoj zaposlenih, povečujejo svojo konkurenčnost ter prispevajo h gospodarski moči države. Prav zato verjamem, da se prihodnost ne gradi le z gospodarskimi kazalniki ali zakonodajo. Gradi se vsak dan – v podjetjih, pisarnah, proizvodnih halah, trgovinah in vseh okoljih, kjer ljudje skupaj ustvarjajo vrednost.

To razmišljanje je postopoma oblikovalo tudi vizijo Karliona.

Naše delo ni usmerjeno zgolj v reševanje delovnopravnih vprašanj. Želimo prispevati k temu, da bo v Sloveniji več podjetij, kjer bodo zaposleni radi delali, več delodajalcev, ki bodo vlagali v ljudi, ter več delovnih okolij, kjer bodo težave reševane pravočasno in odgovorno. Zato velik del svojega časa namenjam pripravi poljudnoznanstvenih člankov, spremljanju zakonodajnih sprememb, analiziranju trga dela in iskanju rešitev, ki lahko koristijo tako zaposlenim kot delodajalcem. Verjamem, da mora biti kakovostno znanje dostopno vsakomur, saj lahko le dobro informirani posamezniki sprejemajo dobre odločitve.

V prihodnosti želim razvijati tudi Zavod Karlion, katerega namen bo še širše ozaveščanje, izobraževanje in zagotavljanje dostopne podpore ljudem, ki se znajdejo pred pomembnimi odločitvami na področju dela in zaposlovanja.
Moja želja ni ustvariti podjetja, ki bo znano po številu rešenih primerov. Želim prispevati k temu, da postane povsem samoumevno, da se ljudje pred pomembnimi odločitvami na področju dela pravočasno pozanimajo ali posvetujejo s strokovnjakom. Verjamem, da se velike spremembe vedno začnejo z majhnimi, vsakodnevnimi odločitvami. Prav zato želim tudi v prihodnje prispevati k temu, da bodo te odločitve temeljile na znanju, odgovornosti in medsebojnem spoštovanju. Če bi moral svojo vizijo opisati z eno samo mislijo, bi bila ta zelo preprosta: Zadovoljen zaposleni ustvarja uspešno podjetje. Uspešno podjetje krepi gospodarstvo. Močno gospodarstvo pa ustvarja boljšo državo za vse nas.

Kako je nastala podoba in ime podjetja Karlion?

Ime Karlion ni nastalo po naključju. Želel sem ustvariti ime, ki bi odražalo vrednote, na katerih želim graditi podjetje – trdnost, odgovornost, zaupanje in dolgoročno vizijo. Pri njegovem nastajanju sem se navdihoval pri zgodovinskem valižanskem mestu Caerleon, znanem po bogati zgodovini, rimskem izročilu in legendah o kralju Arturju. Hkrati sem želel, da ime nosi tudi del moje osebne zgodbe, zato sem vanj simbolno vključil povezavo s svojim priimkom Vencelberger, katerega koren berg v nemščini pomeni gora.

Enaka simbolika se nadaljuje tudi v logotipu. Mogočna gora predstavlja stabilnost, vztrajnost in trdne temelje. Zlati lev, eden najstarejših simbolov evropske heraldike, ponazarja pogum, odgovornost in voditeljstvo, zlata pot pa simbolizira razvoj, znanje in vizijo prihodnosti. Pri oblikovanju logotipa sem se zgledoval tudi po evropski tradiciji družinskih grbov, ki so skozi stoletja predstavljali identiteto, vrednote in izvor posameznih rodbin. Čeprav logotip Karliona ni zgodovinski družinski grb, njegova simbolika namenoma sledi tej ideji – povezati osebno zgodbo, tradicijo in vrednote v eno prepoznavno celoto.

Avtor: Gregor Vencelberger
Ustanovitelj Karlion | Svetovalec za delovna razmerja