Ali sme delodajalec uporabljati varnostne kamere za nadzor delavcev?
Preverite, kdaj je videonadzor zakonit, kje je prepovedan, koliko časa se hranijo posnetki in kakšne so kazni.
Uporaba varnostnih kamer za nadzor delavcev je v Sloveniji dovoljena le izjemoma. Delodajalec mora dokazati, da je videonadzor nujen za zakonit namen in da istega cilja ni mogoče doseči z milejšim ukrepom. Kamer ne sme uporabljati za splošno spremljanje dela, storilnosti ali odmorov zaposlenih.
Kamera sme varovati kritično točko. Ne sme postati digitalni nadzornik zaposlenega.
Kdaj je videonadzor na delovnem mestu zakonit?
Ko je nujen, sorazmeren, omejen in vnaprej pojasnjen zaposlenim.
Po 78. členu ZVOP-2 je videonadzor znotraj delovnih prostorov dopusten, kadar je nujno potreben za:
- varnost ljudi ali premoženja;
- varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti;
- preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo.
Poleg zakonitega namena mora delodajalec dokazati, da cilja ne more doseči z milejšimi sredstvi, kot so boljše ključavnice, alarm, kontrola dostopa, fizično varovanje ali sprememba organizacije dela.
Ali sme kamera snemati delovno mizo ali delovni pult?
Praviloma ne. Snemanje mesta, kjer delavec običajno dela, je prepovedano, razen če je usmeritev kamere nujna za enega izmed zakonsko dovoljenih namenov. Tudi takrat mora kamera zajeti najmanjše možno območje.
Primer: Kamera, ozko usmerjena v blagajno zaradi ponavljajočih se ropov, je lahko upravičena. Kamera, ki ves dan snema celoten prodajni pult in vedenje prodajalca, je bistveno težje upravičljiva.
Kaj lahko podjetje z videonadzorom pridobi – in kaj izgubi?
Pravilno postavljene kamere lahko povečajo varnost, pretiran nadzor pa hitro uniči zaupanje.
| Prednosti | Problemi in tveganja |
|---|---|
| Odvračanje tatvin, vandalizma in nasilja | Občutek stalnega opazovanja in pritisk na zaposlene |
| Zaščita ljudi, blaga, opreme in poslovnih skrivnosti | Nedovoljeno spremljanje storilnosti, odmorov ali vedenja |
| Razjasnitev nesreč in varnostnih dogodkov | Uporaba posnetkov za drug, zaposlenim nepojasnjen namen |
| Nadzor kritičnih vhodov, blagajn in skladišč | Preširok zorni kot, predolga hramba in preveč uporabnikov |
| Dokaz ob kraji ali nepooblaščenem vstopu | Kraja, razkritje ali zloraba posnetkov |
Videonadzor je posebej tvegan, kadar delodajalec spremlja živo sliko brez konkretnega razloga, snema zvok, uporablja povečavo ali analitiko obrazov oziroma omogoči dostop osebam, ki ga za svoje delo ne potrebujejo.
Kaj mora delodajalec urediti pred vklopom kamer?
Ne zadostujeta kamera in opozorilna nalepka. Potrebni so dokazljiv namen, pisna pravila in varen sistem.
- Delodajalec mora:
- sprejeti pisno odločitev z obrazloženim razlogom za videonadzor;
- za vsako kamero določiti namen in utemeljiti njeno nujnost;
- preveriti in dokumentirati, zakaj milejši ukrep ne zadošča;
- omejiti zorni kot, čas snemanja, funkcije in rok hrambe;
- zaposlene pred začetkom pisno obvestiti;
- pred uvedbo izvesti posvetovanje z reprezentativnim sindikatom in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom;
- namestiti vidno obvestilo z informacijami, ki jih zahteva ZVOP-2;
- dostop omejiti na izrecno pooblaščene osebe in voditi sled uporabe posnetkov;
- posnetke tehnično zaščititi ter redno preverjati, ali razlog za kamero še obstaja.
Kako dolgo se lahko hranijo posnetki?
ZVOP-2 določa zgornjo mejo enega leta, če drug zakon ne določa drugače. To ni samodejno dovoljenje za enoletno hrambo. Posnetek je treba izbrisati prej, če za daljšo hrambo ni konkretne potrebe. Rok nekaj dni ali tednov je lahko primernejši od večmesečnega shranjevanja.
Pri sistemih, ki lahko povzročijo veliko tveganje za pravice zaposlenih, je lahko pred uvedbo potrebna tudi ocena učinka na varstvo osebnih podatkov po 35. členu GDPR.
Kakšne so kazni za nezakonit nadzor delavcev?
Za kršitev pravil o videonadzoru znotraj delovnih prostorov ZVOP-2 določa globo:
- od 4.000 do 10.000 evrov za pravno osebo;
- od 8.000 do 20.000 evrov za srednjo ali veliko gospodarsko družbo;
- od 4.000 do 10.000 evrov za samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja dejavnost.
Kršitev pravil GDPR lahko glede na okoliščine povzroči še višje upravne globe, odškodninske zahtevke in izgubo zaupanja zaposlenih.
Kakšne so kazni za nezakonit nadzor delavcev?
Za kršitev pravil o videonadzoru znotraj delovnih prostorov ZVOP-2 določa globo:
- od 4.000 do 10.000 evrov za pravno osebo;
- od 8.000 do 20.000 evrov za srednjo ali veliko gospodarsko družbo;
- od 4.000 do 10.000 evrov za samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja dejavnost.
Kršitev pravil GDPR lahko glede na okoliščine povzroči še višje upravne globe, odškodninske zahtevke in izgubo zaupanja zaposlenih.
Hiter preizkus: varnostni ukrep ali nadzor zaposlenih?
| Vprašanje | Verjetneje zakonito | Opozorilni znak |
|---|---|---|
| Kaj kamera varuje? | Vhod, blagajno, nevarno ali kritično območje | Zaposlenega pri vsakodnevnem delu |
| Ali obstaja milejši ukrep? | Ne, razlog je dokumentiran | O drugih možnostih nihče ni razmišljal |
| Kako širok je posnetek? | Le nujno območje | Celoten prostor ali več delovnih mest |
| Kdo vidi posnetke? | Le določene pooblaščene osebe | Vodje ali drugi zaposleni brez jasne potrebe |
| Kako dolgo se hranijo? | Le toliko časa, kot je nujno | Samodejno eno leto brez obrazložitve |
| Ali zaposleni vedo za nadzor? | Predhodno pisno obvestilo in jasne informacije | Skrite kamere ali nejasna nalepka |
Kje kamere nikoli niso dovoljene?
Videonadzor je prepovedan v:
- sanitarijah;
- garderobah in prostorih za preoblačenje;
- dvigalih;
- drugih primerljivih prostorih, kjer posameznik upravičeno pričakuje višjo zasebnost.
Videonadzor je lahko smiseln varnostni ukrep, vendar je slab nadomestek za vodenje ljudi
Če želi podjetje s kamero preverjati, kdo dela dovolj hitro, kdo predolgo govori s sodelavcem ali kolikokrat zapusti delovno mesto, je namen že zgrešen.
Pri Karlionu zagovarjamo preprosto pravilo: najprej določite tveganje, nato poiščite najmilejšo učinkovito rešitev in šele na koncu razmišljajte o kameri. Za vsako nameščeno kamero morajo obstajati štirje jasni odgovori: kaj varuje, zakaj je nujna, kdo sme videti posnetke in kdaj bodo izbrisani.
Kamera naj bo usmerjena v tveganje, ne v človeka. Tako podjetje ne izpolni le zakonskih zahtev, temveč ohrani tudi nekaj, kar je težje povrniti kot ukradeno opremo – zaupanje zaposlenih.
Viri
Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2, zlasti 76., 78. in 103. člen.
Informacijski pooblaščenec: Vzpostavitev in izvajanje videonadzora.
Informacijski pooblaščenec: Videonadzor po ZVOP-2.
EDPB: Smernice 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami.
Povezane vsebine
