objavljeno 23.07.2026

Kaj mora delodajalec zagotoviti med delom v vročini?

Temperatura v običajnih zaprtih delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C. Če jo preseže, mora delodajalec uvesti ustrezne ukrepe. Prekinitev dela je skrajni ukrep in ni samodejna posledica presežene temperature.
vrocina1

Delodajalec mora temperaturo prilagoditi naravi dela in fizičnim obremenitvam. Izjema so vroči delovni prostori, kjer toploto povzroča delovna oprema, na primer peči. Preseženih 28 °C zato ne pomeni samodejnega odhoda domov, pomeni pa, da mora delodajalec ukrepati.

vrocina3

Delodajalec mora oceniti tveganje in delo organizirati tako, da so delavci zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Zagotovi lahko senco, vodo, pogostejše odmore, lažje naloge in delo v hladnejšem delu dneva.

vrocina

Izbrati mora ukrepe, ki dejansko zmanjšajo toplotno obremenitev.

Možni ukrepi so:

  • prerazporeditev dela v hladnejši del dneva,
  • pogostejši in daljši odmori,
  • krajši delovni čas,
  • zmanjšanje intenzivnosti dela,
  • prezračevanje ali klimatizacija,
  • premestitev v hladnejši prostor,
  • lahka zaščitna delovna oblačila,
  • osvežilni brezalkoholni napitki oziroma voda,
  • začasna prekinitev delovnega procesa.

Ukrepi morajo biti vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja in po potrebi usklajeni z izvajalcem medicine dela.

Količina vode, pogostost odmorov in drugi ukrepi so odvisni od temperature, vlažnosti, fizičnega napora, zaščitne opreme ter zdravstvenega stanja delavcev.

Inšpektorat za delo priporoča:

  • kratke in pogoste odmore v ohlajenem prostoru,
  • do približno treh litrov brezalkoholne tekočine dnevno, predvsem vode,
  • največ približno 7 °C razlike med zunanjo temperaturo in klimatiziranim prostorom,
  • opravljanje najzahtevnejših del zgodaj zjutraj.

Tri litre in pravilo sedmih stopinj sta priporočili, ne splošno določeni zakonski meji.


Prednosti pravočasnih ukrepov

  • manjša nevarnost vročinske izčrpanosti in vročinske kapi,
  • manj poškodb zaradi utrujenosti in slabše zbranosti,
  • varnejše delo ranljivih skupin,
  • večja storilnost in manj bolniških odsotnosti.

Najpogostejše težave

  • delodajalec meri le temperaturo, ne pa tudi vlage in fizične obremenitve,
  • ukrepi niso zapisani v oceni tveganja,
  • voda je na voljo, vendar predaleč od delovnega mesta,
  • odmori obstajajo samo na papirju,
  • delo na prostem se nadaljuje v najbolj vročem delu dneva,
  • delavci ne poznajo znakov vročinske izčrpanosti.

Delavec lahko delo odkloni, če mu zaradi neizvedenih varnostnih ukrepov grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje. Sama temperatura nad 28 °C še ne pomeni avtomatične pravice do odhoda z delovnega mesta.

Karlion pogled

Pri delu v vročini ni dovolj, da delodajalec postavi ventilator ali omogoči kozarec vode. Ukrepi morajo ustrezati dejanski obremenitvi in biti izvedeni pravočasno.

Delavec naj previsoko temperaturo dokumentira, pisno opozori odgovorno osebo in zahteva izvedbo ukrepov. Če neposredna nevarnost ostane, se lahko obrne na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.


Avtor: Gregor Vencelberger
Ustanovitelj Karlion | Svetovalec za delovna razmerja