Slovenska zakonodaja omogoča več oblik dodatnega zaslužka, kot so popoldanski s.p., podjemna pogodba, avtorska pogodba ali oddajanje premoženja.
Pri izbiri je pomembno poznati pravila posamezne oblike dela ter preveriti, ali vas omejuje pogodba o zaposlitvi ali konkurenčna prepoved. Vedno več ljudi išče dodatne vire prihodkov. Nekateri želijo izboljšati svoj finančni položaj, drugi razviti lastno poslovno idejo ali izkoristiti znanje in izkušnje tudi zunaj redne zaposlitve. Dobra novica je, da slovenska zakonodaja ponuja več zakonitih možnosti za dodatni zaslužek. Slabša novica pa je, da vsaka oblika prinaša drugačne davčne obveznosti, pravila in omejitve. Napačna izbira lahko pomeni višje stroške ali celo kršitev pogodbenih obveznosti.
V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše možnosti dodatnega zaslužka in njihove ključne značilnosti.
Ali potrebujem dovoljenje delodajalca?
Ne vedno. Dodatno delo ob redni zaposlitvi je praviloma dovoljeno, vendar morate preveriti svojo pogodbo o zaposlitvi in spoštovati morebitno konkurenčno prepoved ali konkurenčno klavzulo.
Slovenska zakonodaja zaposlenim ne prepoveduje dodatnega dela. Omejitve pa lahko izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali iz narave dela, ki ga opravljate. Če bi z dodatno dejavnostjo konkurirali svojemu delodajalcu ali razkrivali poslovne skrivnosti, lahko pride do kršitve pogodbenih obveznosti.
Na kaj moram biti posebej pozoren?
Najpogostejše napake so izbira neustrezne pravne oblike, nepoznavanje davčnih obveznosti in kršitev konkurenčne prepovedi. Med najpogostejšimi je podjemna pogodba, čeprav delo vsebuje elemente zaposlitve
Pred začetkom dodatnega dela preverite, ali je izbrana oblika primerna za vaše delo in ali boste morali plačevati prispevke ali davke. Če dejavnost opravljate dalj časa ali redno, razmislite tudi o dolgoročnih posledicah za svoje poslovanje. Dobro načrtovanje na začetku je običajno veliko enostavnejše kot odpravljanje napak kasneje.
| Možnost | Primerno za | Prednosti | Na kaj paziti |
|---|---|---|---|
| Popoldanski s.p. | Redna dejavnost | Velika samostojnost | Prispevki, davki |
| Podjemna pogodba | Občasno delo | Enostavna sklenitev | Višji prispevki |
| Avtorska pogodba | Avtorska dela | Primerna za ustvarjalce | Le za avtorska dela |
| Oddajanje premoženja | Pasivni prihodki | Brez opravljanja dejavnosti | Davčna pravila |
Karlionov pogled
Dodatni zaslužek ob redni zaposlitvi je za mnoge priložnost za večjo finančno varnost, razvoj novih znanj ali uresničitev podjetniške ideje. Slovenska zakonodaja omogoča več zakonitih oblik dodatnega dela, vendar univerzalne rešitve ni. Najprimernejša izbira je vedno odvisna od vrste dela, pogostosti opravljanja dejavnosti in vaših dolgoročnih ciljev.
V Karlionu opažamo, da številni posamezniki z dodatnim delom odlašajo predvsem zaradi nepoznavanja zakonodaje ali strahu pred napakami. Prav zato menimo, da je najpomembneje, da se pred začetkom dobro informirate in izberete rešitev, ki bo zakonita, pregledna in primerna za vašo situacijo.
Dobro načrtovan dodaten zaslužek lahko predstavlja pomemben korak k večji finančni neodvisnosti ali celo začetek uspešne podjetniške poti.
Viri
Pri pripravi članka smo uporabili informacije in zakonodajo iz naslednjih uradnih virov:
GOV.SI – Pošteno delo in pošteno ravnanje v povezavi z elementi delovnega razmerja – pojasnila Inšpektorata RS za delo o izbiri ustrezne pravne podlage za opravljanje dela.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport – Delovna razmerja in druge oblike dela – pregled zakonitih oblik opravljanja dela ter osnovna pravila delovnih razmerij.
SPOT – Oblike dela – informacije o podjemni pogodbi, avtorski pogodbi, študentskem delu in drugih oblikah opravljanja dela.
GOV.SI – Delovna razmerja – pojasnila o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.
Uradni list RS – Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) – temeljni zakon, ki ureja delovna razmerja v Republiki Sloveniji.
