OBJAVLJENO 26. 8. 2026

Ali mora delavec vrniti preveč izplačano plačo?

Napaka pri obračunu lahko pomeni previsoko osnovno plačo, dodatek, nadomestilo ali povračilo. Članek pojasnjuje, kdaj vračilo praviloma nastane, kako mora delodajalec ukrepati in zakaj zasebni in javni sektor nimata povsem enakega postopka.

Na bančnem računu je višji znesek lahko videti kot dobra novica, dokler delodajalec ne ugotovi napake. Takrat ni pomembno samo, ali je bilo izplačilo previsoko, temveč tudi zakaj je nastalo, kaj je delavec lahko vedel in po katerem postopku se zahteva vračilo.

Ali mora delavec razliko vedno vrniti?

Praviloma da, kadar je bil brez veljavne pravne podlage obogaten na škodo delodajalca.

Prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika določa, da mora oseba brez pravnega temelja prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost koristi. To lahko zajema očitno podvojeno nakazilo, napačno število obračunanih ur ali dodatek, do katerega delavec ni bil upravičen.

Vračilo pa ni avtomatično že zato, ker delodajalec pozneje zatrdi, da je plačal preveč. Najprej mora pojasniti:

• katero izplačilo je sporno;
• kako je izračunal razliko;
• katera pravna ali pogodbena podlaga je manjkala;
• kako bodo popravljeni obračun, davki in prispevki.

Posebno presojo zahteva 191. člen OZ. Kdor nekaj plača, čeprav ve, da tega ni dolžan, praviloma nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico do vračila ali je plačal zaradi sile. To ni splošna oprostitev vsakega prejemnika, temveč izjema, ki je odvisna od dejanskih okoliščin in dokazov.

Ali lahko delodajalec znesek odtegne od naslednje plače?

Ne brez delavčevega pisnega soglasja, danega po nastanku konkretne terjatve.

Drugi odstavek 136. člena ZDR-1 prepoveduje pobot delodajalčeve terjatve z obveznostjo plačila brez pisnega soglasja delavca. Tretji odstavek dodatno določa, da delavec soglasja ne more dati vnaprej, preden terjatev sploh nastane.

Splošna določba v pogodbi, po kateri sme delodajalec kadarkoli odtegniti domnevno preplačilo, zato ni dovolj. Delavec mora po nastanku napake vedeti, za kateri znesek in razlog gre. Če soglasja ni, lahko delodajalec vračilo zahteva po pravni poti, ne pa samovoljno znižati izplačila.

PREVERITE, KAKO SE IZRAČUNA BRUTO IN NETO PLAČA →

Ali se vrača bruto ali neto znesek?

Delavec naj ne nakaže zahtevanega bruto zneska brez popravljenega obračuna in jasnega pojasnila davčne obravnave.

Na račun je prejel neto izplačilo, delodajalec pa je hkrati obračunal davke in prispevke. Popravek zato ni samo zasebno nakazilo med dvema osebama. Delodajalec mora urediti pravilne obračune in po potrebi popravke davčnih podatkov, nato pa jasno prikazati razliko, ki jo mora dejansko vrniti delavec.

Pred podpisom dogovora naj delavec zahteva:

1. prvotni in popravljeni obračun;
2. razčlenitev po mesecih in vrstah izplačil;
3. prikaz bruto, davkov, prispevkov in neto razlike;
4. rok ter način vračila;
5. potrditev, kako bodo evidentirani popravki.

Kaj velja za obresti in zastaranje?

Poleg glavnice so lahko pomembne tudi obresti, zahtevek pa ni časovno neomejen.

Po 193. členu OZ mora nepošteni pridobitelj zamudne obresti plačati od dneva pridobitve, pošteni pa praviloma od dneva vložitve zahtevka. Presoja poštenosti je konkretna: očitno podvojeno nakazilo ni enako zapleteni napaki v večmesečnem obračunu.

Za terjatve iz neupravičene pridobitve se praviloma uporablja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ, če poseben predpis ne določa drugače. Začetek teka in morebitno pretrganje zastaranja sta lahko sporna, zato samo starost izplačila še ne daje varnega odgovora.

Kaj velja za javne uslužbence?

V javnem sektorju velja poseben in natančneje določen postopek po ZSTSPJS.

Ko delodajalec ugotovi nezakonito previsoko izplačilo, mora javnega uslužbenca pisno povabiti k dogovoru najpozneje v 30 dneh od pisnega obvestila. Če je dogovor sklenjen, se po veljavni ureditvi vračilo omeji na preplačila zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem napačnega izplačevanja in največ na dvakratnik zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas v mesecu pred sklenitvijo dogovora.

Dogovor lahko določi obročno vračilo, vendar obdobje praviloma ne sme biti daljše od 24 mesecev. Javni uslužbenec neposredno vrne neto razliko, delodajalec pa uredi davke in prispevke. Če dogovor v 30 dneh ni sklenjen in ni podlage za odpust dolga, mora delodajalec celotno razliko uveljavljati pred pristojnim sodiščem.

To je posebna ureditev javnega sektorja in je ni dovoljeno samodejno prenašati na zasebna podjetja.

PREBERITE, KAKO DELUJE PLAČNI SISTEM JAVNIH USLUŽBENCEV →

Kaj naj naredi delavec, ko prejme zahtevo za vračilo?

Naj zahtevo preveri, ne porabi očitnega preplačila in ne podpiše nejasnega priznanja dolga.

Praktičen vrstni red je:

• zahtevo pridobite v pisni obliki;
• primerjajte pogodbo, evidenco ur, kolektivno pogodbo in obračune;
• zahtevajte popravljen obračun;
• preverite, ali gre za zasebni ali javni sektor;
• dogovorite se samo o dejansko preverjenem znesku;
• shranite dokazila o vsakem vračilu.

Če je napaka očitna, je smiselno denar začasno pustiti na računu. Če je izračun sporen, delodajalcu pisno pojasnite, katere postavke izpodbijate. Molk ali takojšnja poraba zneska praviloma ne izboljšata položaja.

DOGOVORITE SE ZA POSVET