Ali lahko delavec dobi odpoved zaradi zamujanja na delo?

Ali je zamujanje na delo razlog za odpoved?

Lahko je, vendar vsaka zamuda še ne pomeni zakonite odpovedi.

Delavec mora delo opravljati v dogovorjenem času in upoštevati razpored delodajalca. Pri presoji so pomembni:

• pogostost in trajanje zamud;
• razlog za zamudo;
• pravočasno obvestilo delodajalcu;
• vpliv na delovni proces;
• prejšnja opozorila;
• enaka obravnava primerljivih zaposlenih.

Enkratna krajša in opravičljiva zamuda praviloma ne bi smela zadostovati za odpoved. Ponavljajoče se neupravičene zamude po veljavnem pisnem opozorilu pa lahko pomenijo krivdni razlog.

Kaj mora delavec storiti, če bo zamudil?

Delodajalca mora čim prej obvestiti in pojasniti razlog.

Priporočljivo je, da delavec:

• pokliče nadrejeno osebo;
• pošlje kratko pisno obvestilo;
• navede predvideni čas prihoda;
• shrani dokazila o nepredvidenem dogodku;
• ob prihodu pravilno evidentira delovni čas.

Okvara javnega prevoza, prometna nesreča ali nenadna zdravstvena težava ne pomenijo samodejno upravičene plačane odsotnosti. Lahko pa pomembno vplivajo na presojo delavčeve krivde, zlasti če je delavec ravnal odgovorno in delodajalca takoj obvestil.

Kako mora delodajalec dokazati zamujanje?

Zanesljivo mora dokazati konkretne datume, čas in okoliščine kršitev.

Dokazi so lahko:

• evidenca delovnega časa;
• razporedi in registracija prihodov;
• elektronska komunikacija;
• poročila nadrejenih;
• izjave prič;
• zakonito pridobljeni podatki nadzornih sistemov.

Delodajalec mora preveriti tudi delavčevo pojasnilo. Napačna registracija, spremenjen razpored, odobrena zamuda ali delo pred evidentiranim prihodom lahko bistveno spremenijo položaj.

Splošna navedba, da delavec »stalno zamuja«, brez datumov in dokazov ni dovolj varna podlaga za odpoved.

Kakšen postopek mora delodajalec izvesti?

Praviloma mora najprej izdati pisno opozorilo, ob novi kršitvi pa omogočiti zagovor.

Pisno opozorilo mora biti izdano:

• v 60 dneh od ugotovitve kršitve;
• najpozneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Velja praviloma šest mesecev od prejema, kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko določi največ 18 mesecev.

Delavec lahko v treh delovnih dneh zahteva možnost izjave o opozorilu. Če pozneje sledi nova kršitev, ga mora delodajalec pred odpovedjo pisno seznaniti z očitki in mu za zagovor omogočiti najmanj tri delovne dni.

Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga:

• odpovedni rok znaša 15 dni;
• odpravnina ne pripada;
• nadomestilo za brezposelnost praviloma ne pripada;
• odpoved je mogoče izpodbijati v 30 dneh od vročitve.

Prednosti jasnih pravil

• zaposleni vedo, kdaj morajo začeti delo;
• zamude se obravnavajo enotno;
• lažje je razlikovati med napako in ponavljajočo se kršitvijo;
• pravočasno obveščanje zmanjšuje škodo za delovni proces.

Najpogostejše težave

• nejasni ali sproti spremenjeni razporedi;
• netočne evidence prihodov;
• selektivno sankcioniranje posameznih delavcev;
• neupoštevanje opravičljivih okoliščin;
• odpoved zaradi ene nepomembne zamude;
• prepričanje, da so pred odpovedjo potrebna tri opozorila;
• podpis prejema opozorila se razume kot priznanje kršitve.