Kako se izračuna odpravnina ob odpovedi?

Kdaj delavcu pripada odpravnina?

Predvsem pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.

Po ZDR-1 odpravnina pripada, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto.

Pripada tudi ob odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, vendar pri običajnem krajšem poskusnem delu pogoj več kot enega leta praviloma ni izpolnjen.

Upošteva se tudi zaposlitev pri pravnih prednikih delodajalca.

Kako se izračuna odpravnina?

Iz povprečne mesečne bruto plače zadnjih treh mesecev in dopolnjene delovne dobe pri delodajalcu.

Osnova je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Odpravnina znaša:

• več kot 1 do 10 let zaposlitve: 1/5 osnove za vsako leto;
• več kot 10 do 20 let zaposlitve: 1/4 osnove za vsako leto;
• več kot 20 let zaposlitve: 1/3 osnove za vsako leto.

Formula se uporabi glede na skupno doseženo obdobje. Ne gre za progresivni izračun po posameznih razredih.

Odpravnina praviloma ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.

Koliko znaša odpravnina v praksi?

Višina je odvisna od plače in dopolnjenih let pri konkretnem delodajalcu.

Če znaša osnova 2.000 evrov bruto:

Osem let zaposlitve

2.000 × 1/5 × 8 = 3.200 evrov

Petnajst let zaposlitve

2.000 × 1/4 × 15 = 7.500 evrov

Petindvajset let zaposlitve

2.000 × 1/3 × 25 = 16.666,67 evra

Pri določitvi let se upošteva zaposlitev do dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja, zato se všteva tudi odpovedni rok.

Odpravnina mora biti praviloma izplačana ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določa drugačen rok.

Kdaj odpravnina ne pripada?

Ne pripada pri vsakem načinu prenehanja zaposlitve.

Praviloma je ni:

• če pogodbo redno odpove delavec;
• pri sporazumnem prenehanju, če ni posebej dogovorjena;
• pri redni odpovedi iz krivdnega razloga;
• pri izredni odpovedi delodajalca;
• če delavec zavrne ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ponujeno po pravilih ZDR-1;
• če zaposlitev pri delodajalcu ni trajala več kot eno leto.

Če delavec zakonito poda izredno odpoved zaradi hujših kršitev delodajalca, mu pripada odpravnina, določena za poslovni razlog, in najmanj odškodnina za izgubljeni odpovedni rok.

Pri izteku pogodbe za določen čas veljajo posebna pravila iz 79. člena ZDR-1. Odpravnina praviloma znaša 1/5 osnove za pogodbo do enega leta, pri daljši pogodbi pa se poveča za sorazmerni del za vsak nadaljnji mesec.

Kaj odpravnina omogoča?

• blaži finančne posledice izgube zaposlitve;
• upošteva trajanje dela pri delodajalcu;
• delavcu omogoča lažji prehod do nove zaposlitve;
• podjetju omogoča predvidljiv izračun stroška odpovedi.

Najpogostejše težave

• uporaba neto namesto bruto osnove;
• napačno povprečje plač;
• neupoštevanje pravnega prednika;
• izpustitev odpovednega roka iz delovne dobe;
• zamenjevanje odpravnine z nadomestilom za brezposelnost;
• prepričanje, da odpravnina vedno pripada ob sporazumu;
• spregled ugodnejše kolektivne pogodbe.