Kdaj lahko delavec poda izredno odpoved in kaj mu mora delodajalec plačati?

Kdaj lahko delavec poda izredno odpoved?

Kadar delodajalec huje krši svoje obveznosti in delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

Delavec lahko poda izredno odpoved predvsem, če delodajalec:

• več kot dva meseca ne zagotavlja dela in ne plačuje nadomestila;
• najmanj dva meseca ne izplačuje plače ali nadomestila;
• dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih dvakrat zamuja z izplačilom plače;
• tri mesece zaporedoma ali v šestih mesecih ne plača vseh prispevkov;
• več kot 30 dni ne plačuje nadomestila zaradi prepovedi dela inšpekcije;
• ne odpravi neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje;
• ne zagotavlja enake obravnave;
• delavca ne zaščiti pred nadlegovanjem, spolnim nadlegovanjem ali trpinčenjem.

Izredna odpoved ni namenjena vsaki manjši napaki delodajalca. Kršitev mora biti dovolj resna, da nadaljevanje zaposlitve ni več mogoče

Kakšen postopek mora delavec upoštevati?

Delodajalca mora najprej pisno opozoriti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Pravilen postopek je:

1. delavec delodajalcu vroči pisni opomin z opisom kršitev;
2. o kršitvah pisno obvesti inšpektorat za delo;
3. delodajalcu omogoči tri delovne dni, da kršitve odpravi;
4. če jih ne odpravi, lahko delavec v nadaljnjem 30-dnevnem roku poda pisno izredno odpoved.

Velja tudi splošni skrajni rok: najpozneje šest mesecev od nastanka razloga.

Opomin in odpoved je priporočljivo vročiti priporočeno s povratnico ali osebno proti podpisu. Obvestilo inšpektoratu samo po sebi še ne pomeni odpovedi, dovoljenje inšpektorata pa ni potrebno.

Izredna odpoved začne učinkovati brez odpovednega roka.

Kaj mora delodajalec plačati?

Ob zakoniti izredni odpovedi delavcu pripadata odpravnina in najmanj odškodnina za izgubljeni odpovedni rok.

Odpravnina se izračuna iz povprečne mesečne bruto plače zadnjih treh mesecev:

• več kot 1 do 10 let zaposlitve: 1/5 osnove za vsako leto;
• več kot 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto;
• več kot 20 let: 1/3 osnove za vsako leto.

Delavcu lahko pripadajo tudi:

• odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za odpovedni rok;
• neizplačane plače in nadomestila;
• neplačani prispevki;
• regres oziroma njegov sorazmerni del;
• plačilo nadur in dodatkov;
• nadomestilo za neizrabljeni dopust, kadar so izpolnjeni pogoji;
• denarno nadomestilo za brezposelnost, če izpolnjuje pogoje zavarovanja.

Terjatve je treba uveljavljati ločeno, če jih delodajalec ne plača prostovoljno.

Katere so prednosti in največje nevarnosti?

Delavec lahko takoj zapusti nevzdržno zaposlitev, vendar mora razlog dokazati in natančno spoštovati postopek.

Prednosti

• takojšnje prenehanje nevarnega ali nevzdržnega razmerja;
• brez odpovednega roka;
• pravica do odpravnine in odškodnine;
• možnost uveljavljanja nadomestila za brezposelnost;
• dodatno varstvo ob neizplačevanju plač, trpinčenju ali nevarnem delu.

Najpogostejše napake

• odpoved brez predhodnega pisnega opomina;
• nepravočasno obvestilo inšpektoratu;
• odpoved pred iztekom treh delovnih dni;
• zamuda 30-dnevnega roka;
• splošno opisane kršitve brez datumov in dokazov;
• zamenjava redne in izredne odpovedi;
• prenehanje prihajanja na delo brez pravilno vročene odpovedi.