Ali lahko zaposleni zahtevajo podatke o plačah sodelavcev?
Pravica do preglednosti plačil ne pomeni vpogleda v plačilno listo imenovanega sodelavca. Pomeni pa možnost preveriti lastno plačno raven in povprečja primerljive skupine, da lahko zaposleni presodi morebitno neenako plačilo.
Skrivnost posameznikove plače in pravica do enakega plačila se pogosto predstavljata kot popolno nasprotje. Evropska ureditev išče srednjo pot: dovolj informacij za preverjanje diskriminacije, brez nepotrebnega razkritja osebnih podatkov.
Katere podatke lahko delavec zahteva?
Po 7. členu Direktive (EU) 2023/970 lahko zahteva pisne podatke o svoji individualni plačni ravni ter povprečnih plačnih ravneh primerljive kategorije, razčlenjenih po spolu.
Primerljiva kategorija vključuje delavce, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Ne določa se samo po nazivu delovnega mesta. Pomembni so znanje, napor, odgovornost, delovni pogoji in druga objektivna merila.
Delavec lahko zahtevo vloži neposredno, prek predstavnikov delavcev ali pristojnega organa za enakost, skladno z nacionalno ureditvijo. Če so podatki nepopolni ali netočni, mora imeti možnost zahtevati dodatna pojasnila.
Ali delavec dobi imena in plače sodelavcev?
Praviloma ne, saj direktiva zahteva povprečne ravni primerljive skupine, ne poimenskih plačilnih list.
Pri majhni skupini lahko že povprečje posredno razkrije posameznika. Takrat mora delodajalec podatke zagotoviti na način, ki omogoča preverjanje enakega plačila in hkrati varuje osebne podatke. Direktiva dopušča, da so določeni občutljivi podatki dostopni le predstavnikom delavcev, inšpektoratu ali organu za enakost.
Zaposleni prav tako ne pridobi splošne pravice do uporabe podatkov za javno objavo. Delodajalec lahko zahteva, da se informacije, ki ne zadevajo lastne plače, uporabljajo samo za uveljavljanje pravice do enakega plačila.
PREBERITE, KAJ MORA KANDIDAT IZVEDETI O ZAČETNI PLAČI →
Kako hitro mora delodajalec odgovoriti?
Direktiva določa razumen rok, najpozneje dva meseca od zahteve.
Delodajalec mora zaposlene enkrat letno obvestiti o pravici do informacij in postopku za njeno uveljavitev. Informacije morajo biti dostopne tudi invalidnim osebam in prilagojene njihovim potrebam.
Pomembna je časovna opomba: rok za prenos direktive v nacionalno pravo je bil 7. junij 2026. Konkretni postopek, pristojnosti in sankcije v Sloveniji je treba presojati po veljavni slovenski izvedbeni zakonodaji. Direktiva sama praviloma ne ustvarja horizontalne obveznosti zasebnega delodajalca na enak način kot neposredno uporabljiva uredba.
Kaj pomeni delo enake vrednosti?
Pomeni primerjavo vsebine in zahtevnosti dela, ne samo enakega naziva ali oddelka.
Merila morajo biti objektivna in spolno nevtralna. Primerjajo se lahko:
- zahtevano znanje in usposobljenost;
- fizični, psihični ali intelektualni napor;
- odgovornost in vpliv odločitev;
- delovni pogoji;
- izkušnje, kadar so za delo res pomembne;
- druga merila, ki so povezana z delom.
Podcenjevanje značilnosti dela, ki ga pogosteje opravljajo ženske, lahko ustvari prikrito neenakost tudi med različnimi nazivi delovnih mest.
Ali sme zaposleni govoriti o svoji plači?
Direktiva zahteva, da delavci niso ovirani pri razkritju lastne plače zaradi uveljavljanja pravice do enakega plačila.
Države morajo prepovedati pogodbene določbe, ki bi takšno razkritje omejevale. To ne pomeni, da je vsaka interna finančna informacija prosto objavljiva. Delavec govori o svoji plači, ne pridobi pa zaradi tega pravice razkrivati osebnih podatkov drugih ali poslovnih skrivnosti, ki niso potrebne za uveljavitev pravice.
PREVERITE, KAKO DOLOČITI REALNO PLAČO ZA POGAJANJA →
Kaj mora delodajalec pripraviti?
Potreboval bo objektivna merila, primerljive kategorije delavcev, zanesljive podatke in varen postopek odgovarjanja.
Praktičen postopek naj določi:
| Korak | Kaj mora biti urejeno |
|---|---|
| Razvrstitev del | enako delo in delo enake vrednosti |
| Plačna merila | objektivna in spolno nevtralna merila |
| Zahteva delavca | kanal, odgovorna oseba in evidenca roka |
| Priprava podatkov | lastna raven in povprečja po spolu |
| Varstvo zasebnosti | preprečitev razkritja določljivega posameznika |
| Pojasnilo razlik | dokazljivi razlogi za odstopanja |
Delodajalci z najmanj 250 zaposlenimi morajo po direktivi prvič poročati do 7. junija 2027 in nato letno; skupina s 150–249 zaposlenimi od istega datuma vsaka tri leta, skupina s 100–149 pa od 7. junija 2031 vsaka tri leta. To poročanje ni isto kot individualna pravica delavca do informacij.
Preglednost ne pomeni, da morajo biti vse plače javne. Pomeni, da razlike ne smejo ostati nepojasnjene samo zato, ker jih nihče ne vidi.
Plačna skrivnost ne sme postati zaščita za nepojasnjene razlike
Podjetje ne potrebuje javnega seznama osebnih plač. Potrebuje pa sistem, v katerem zna vsako pomembno razliko utemeljiti z delom, odgovornostjo, znanjem ali drugim objektivnim merilom.
Najslabši trenutek za prvo analizo je prejem zahteve zaposlenega ali prijava diskriminacije. Delodajalec naj zato še pred tem uredi kategorije primerljivega dela, kakovost podatkov in postopek, ki hkrati zagotavlja preglednost in zasebnost.
Viri
Povezane vsebine
