OBJAVLJENO 26. 8. 2026

Kdaj mora podjetje razkriti, da uporablja umetno inteligenco?

Podjetja z umetno inteligenco odgovarjajo strankam, pripravljajo besedila, obdelujejo prijave in ustvarjajo videoposnetke. Članek razmejuje, kdaj zadostuje notranji nadzor in kdaj mora biti oseba jasno obveščena, da je vključena umetna inteligenca.

Oznaka »ustvarjeno z AI« ni potrebna na vsakem internem osnutku. Po drugi strani pa majhen tisk v splošnih pogojih ni primeren, kadar stranka verjame, da se pogovarja s človekom ali gleda resničen posnetek.

Ali mora podjetje razkriti vsako uporabo AI?

Ne, Akt o umetni inteligenci določa konkretne primere preglednosti in ne splošne oznake za vsako uporabo.

Podjetje lahko AI uporablja za interno razvrščanje dokumentov, pomoč pri osnutku ali tehnično izboljšavo procesa, ne da bi moral vsak rezultat samodejno nositi javno oznako. Kljub temu lahko veljajo druge obveznosti: varstvo osebnih podatkov, obveščanje zaposlenih, potrošniško pravo, avtorske pravice, poslovne skrivnosti ali pravila za visokotvegane sisteme.

Najprej je treba ugotoviti vlogo podjetja. Akt razlikuje med ponudnikom sistema in uvajalcem oziroma uporabnikom, ki sistem uporablja v svojem procesu. Njune obveznosti niso vedno enake.

Kdaj mora biti oseba obveščena, da govori z AI?

Ko sistem neposredno komunicira s fizično osebo, mora ponudnik zagotoviti obvestilo, razen kadar je uporaba AI očitna razumno obveščeni in pozorni osebi.

To velja na primer za klepetalnega pomočnika, glasovnega robota ali digitalnega svetovalca. Obvestilo mora biti jasno in podano najpozneje ob prvi interakciji oziroma izpostavljenosti, ne skrito šele globoko v splošnih pogojih.

Primer primernega obvestila:

Pogovarjate se z digitalnim pomočnikom, ki uporablja umetno inteligenco. Odgovore lahko preveri naš svetovalec.

Če sistem odloča ali svetuje o pomembni zadevi, mora podjetje uporabniku ponuditi razumljivo pot do človeka in pojasniti omejitve. Sama oznaka ne odpravi odgovornosti za napačen rezultat.

PREVERITE TVEGANJA NEDOVOLJENE UPORABE AI V PODJETJU →

Kaj velja za slike, zvok in videoposnetke?

Ponudniki morajo sintetične izhode tehnično označiti, uvajalci globokih ponaredkov pa morajo razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali prirejena.

Pri globokem ponaredku gre za sliko, zvok ali video, ki spominja na obstoječe osebe, predmete, kraje ali dogodke ter bi lahko ustvaril napačen vtis pristnosti. Podjetje, ki takšno vsebino objavi, potrebuje jasno razkritje.

Za umetniška, ustvarjalna, satirična, izmišljena ali podobna dela je način razkritja lahko prilagojen, da ne ovira običajnega prikaza ali uživanja dela. Izjema ne pomeni, da je zavajajoča uporaba resnične osebe brez posledic.

Ali mora biti označeno tudi besedilo, ki ga pripravi AI?

Da v določenih primerih, kadar je besedilo namenjeno obveščanju javnosti o zadevah javnega interesa.

Uvajalec sistema, ki ustvari ali priredi takšno besedilo, mora razkriti uporabo AI. Obveznost pa ne velja, kadar je vsebina prestala človeški pregled ali uredniški nadzor in določena oseba ali organizacija prevzame uredniško odgovornost za objavo.

To pomeni, da »človek je pritisnil objavi« ni nujno dovolj. Uredniški pregled mora biti resničen: preverjanje dejstev, popravki, presoja tona, virov in morebitnih posledic. Podjetje naj zna pokazati, kdo je pregled opravil in kdo je odgovoren.

Kaj velja za zaposlovanje in nadzor zaposlenih?

Razkritje je samo en del obveznosti; določene uporabe so visokotvegane, prepoznavanje čustev na delovnem mestu pa je praviloma prepovedano.

AI-sistemi za zaposlovanje, izbor kandidatov, odločanje o pogojih dela, napredovanju, prenehanju zaposlitve, razporejanju nalog ali spremljanju uspešnosti so lahko uvrščeni med visokotvegane sisteme iz Priloge III Akta. Zanje so pomembni upravljanje tveganj, kakovost podatkov, dokumentacija, beleženje, človeški nadzor in obveščanje prizadetih oseb.

Uporaba sistemov za sklepanje o čustvih zaposlenih na podlagi biometričnih podatkov je po 5. členu praviloma prepovedana, razen pri uporabi iz zdravstvenih ali varnostnih razlogov. Podjetje prepovedane uporabe ne more narediti zakonite samo z opozorilom »uporabljamo AI«.

Če sistem obdeluje osebne podatke in lahko pomeni veliko tveganje za pravice posameznikov, je treba preveriti tudi potrebo po oceni učinka na varstvo podatkov za kadrovski sistem.

PREVERITE, KDAJ KADROVSKI SISTEM POTREBUJE DPIA →

Kaj mora podjetje povedati zaposlenim?

Zaposleni morajo vedeti, kateri sistemi vplivajo na njihovo delo, podatke ali presojo, kakšen je namen uporabe in kdo preverja rezultat.

Poleg Akta o AI so pomembni GDPR, ZDR-1, pravila o zasebnosti na delovnem mestu in sodelovanje predstavnikov delavcev. Obvestilo naj vsebuje vsaj:

• namen in področje uporabe sistema;
• vrste uporabljenih podatkov;
• ali rezultat vpliva na odločitev o osebi;
• kdo izvaja človeški nadzor;
• kako je mogoče opozoriti na napako ali zahtevati presojo;
• koliko časa se podatki hranijo;
• kontakt odgovorne osebe.

Od 2. februarja 2025 se uporablja tudi 4. člen Akta o AI, ki od ponudnikov in uvajalcev zahteva ukrepe za zadostno raven AI-pismenosti osebja. Kratko obvestilo zato ne nadomesti usposabljanja.

Kako podjetje vzpostavi praktičen sistem razkritij?

Najprej mora popisati uporabo AI, nato za vsak primer določiti pravno podlago, občinstvo, obvestilo in odgovorno osebo.

Uporaben register vsebuje:

Tabela prikazuje praktično izhodišče na dan 26. avgusta 2026; dokončna presoja je odvisna od lastnosti sistema in dejanske uporabe.

SPOZNAJTE VENCELBERGERJEVO METODO AI-PISMENOSTI →

DOGOVORITE SE ZA POSVET