Študentski s. p.: odskočna deska za mlade ali nova luknja v sistemu?

Kdo je predlog vložil?

Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika, označen kot ZUŠSP-1 oziroma EPA 16-X, je bil v Državni zbor vložen 10.04.2026. Kot prvopodpisani predlagatelji so navedeni:
Janez Cigler Kralj,
Franc Križan,
Zoran Stevanović.
V postopku obravnave naj bi v imenu predlagateljev sodeloval tudi poslanec Jernej Vrtovec. Predlog je vložila skupina poslank in poslancev, politično pa je povezan predvsem z Novo Slovenijo ter poslanci oziroma predstavniki SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce. 
Predlog je trenutno v drugi obravnavi pred matičnim delovnim telesom. Na strani Državnega zbora so poleg osnovnega predloga objavljena tudi mnenja ZZZS in ZPIZ, podpora Združenja delodajalcev Slovenije, vloženi amandmaji ter mnenje Državnega sveta. Zakon torej še ni sprejet in študentskega s. p. po teh posebnih pravilih trenutno še ni mogoče odpreti. 

Kaj naj bi študentski s. p. sploh bil?

Kaj naj bi študentski s. p. sploh bil?
Predlagatelji želijo ustvariti posebno obliko samostojnega podjetništva za študente do 26. leta, ki bi bila do določenega praga prihodkov po obveznostih podobna tako imenovanemu popoldanskemu s. p.
Po predlogu bi oseba lahko pridobila status študentskega samostojnega podjetnika, če bi imela ustrezen študentski oziroma izobraževalni status in še ne bi dopolnila 26 let. Predlog vključuje tudi nekatere mlajše udeležence izobraževanja odraslih, ne pa avtomatično vseh dijakov in vseh oseb, ki se izobražujejo. 
Ključna meja bi bila vezana na letne prihodke, ugotovljene po pravilih računovodenja.
Če letni prihodki ne bi presegli višine letne minimalne plače, bi se dejavnost štela za opravljanje dejavnosti kot postranskega poklica. Študent ne bi bil polno vključen v socialna zavarovanja iz naslova dejavnosti, ampak bi plačeval samo določene pavšalne prispevke.
Če bi prihodkovni prag presegel, bi se moral vključiti v obvezna socialna zavarovanja kot običajni oziroma polni samostojni podjetnik. 
Pomembno je poudariti, da predlog uporablja izraz prihodki, ne dobiček.
To pomeni, da se pri presoji praga ne bi gledalo samo, koliko je študentu po odštetju stroškov dejansko ostalo.
Študent bi lahko na primer ustvaril 17.000 evrov prihodkov, vendar imel 10.000 evrov stroškov za opremo, material, programsko opremo, prevoz in zunanje storitve. Njegov ekonomski rezultat bi bil precej nižji od prihodkov, a bi se pri pragu še vedno upošteval celoten prihodek.
To je pomembno predvsem za dejavnosti z visokimi stroški. Ugodnost bi bila zato veliko bolj primerna za programerja, svetovalca ali oblikovalca z nizkimi stroški kot za nekoga, ki izdeluje in prodaja fizične izdelke.

Koliko bi znašali prispevki?

Predlog zakona pri izračunu uporablja zneske iz leta 2025. Po tej obrazložitvi bi študentski s. p. do prihodkovnega praga plačeval:
– 49,15 eur za posebno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti zaradi poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni;
– 50,63 eur za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen;
– 5,97 eur prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Skupaj je to po zneskih iz predloga 105,75 evra mesečno. 
Ti zneski niso fiksni in ob morebitnem sprejetju zakona ne bi nujno ostali enaki. Prispevki se usklajujejo, zato se v nekaterih izračunih za leto 2026 že omenja približno 113 eurov mesečno. Ker zakon še ni sprejet, je korektneje govoriti o okoli sto evrih pavšalnih prispevkov, ne pa obljubljati natančnega končnega zneska. 
Plačevanje pavšalov pa ne pomeni, da bi bil študent enako socialno zavarovan kot redno zaposleni ali polni samostojni podjetnik. Do praga namreč na podlagi dejavnosti ne bi bil vključen v polno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Posledično mu samo iz teh pavšalnih prispevkov praviloma ne bi tekla pokojninska doba na enak način kot polno zavarovanemu podjetniku. Prav to je eden od osrednjih pomislekov ZPIZ in drugih nasprotnikov predloga. 

Katere študentske pravice bi ohranil?

Predlog želi študentskemu podjetniku omogočiti, da kljub opravljanju dejavnosti ohrani večino ugodnosti, povezanih s študentskim položajem. Med njimi so:
– subvencionirana študentska prehrana;
– subvencionirani javni prevoz;
– subvencionirano bivanje;
– štipendija;
– družinska pokojnina;
– možnost, da ga starši pod predlaganimi pogoji še naprej uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.
Pri ugotavljanju dohodkov družine za otroški dodatek, državno štipendijo in znižano plačilo vrtca naj bi se dohodek iz študentskega s.p. do določene višine obravnaval podobno kot prihodek iz študentskega dela.  Posebej občutljivo je, da bi se nekatere ugodnosti po predlogu ohranile tudi ob preseganju prihodkovnega praga, ko bi študent že postal polno zavarovan kot samostojni podjetnik.
To odpira vprašanje socialne pravičnosti.
Ali naj ima študent z zelo uspešno dejavnostjo, ki dosega visoke prihodke, še vedno enak dostop do subvencioniranih ugodnosti kot študent brez lastnih prihodkov? Predlagatelji menijo, da so te pravice vezane na študentski status, ne na ekonomsko neaktivnost. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi bila oseba v primerjavi z drugimi mladimi podjetniki postavljena v privilegiran položaj. 

Argument zagovornikov: država danes kaznuje podjetnega študenta

Osrednji argument predlagateljev je razumljiv.
Študent lahko danes dela prek študentske napotnice in obdrži večino študentskih ugodnosti. Ko pa želi isto znanje samostojno ponuditi na trgu, razviti lasten izdelek ali zakonito izdajati račune, se mora praviloma vključiti v sistem polnega samostojnega podjetništva. S tem lahko nastanejo visoki mesečni prispevki, izguba zavarovanja po starših ter izguba nekaterih ugodnosti. Za nekoga, ki šele preizkuša poslovno idejo in še nima stalnih prihodkov, je to velika ovira. Predlagatelji zato menijo, da obstoječa ureditev nagrajuje pasivnost oziroma delo prek napotnice, podjetniško pobudo pa kaznuje. Študentski s. p. naj bi mladim omogočil, da se že med študijem naučijo poslovanja, prodaje, vodenja projektov, finančnega načrtovanja in prevzemanja odgovornosti. 
Predlog je 10.06.2026 podprl tudi Državni svet. Zanj je glasovalo 20 državnih svetnikov, sedem pa jih je bilo proti. Podporo je izrazilo tudi Združenje delodajalcev Slovenije, čeprav je opozorilo, da mora biti nadaljnja obravnava celovita in izvedena v sodelovanju s socialnimi partnerji. 
Zagovorniki poudarjajo tudi prihodkovni prag, ki naj bi preprečeval, da bi študentski s. p. postal trajno privilegirana oblika podjetništva. Ko bi dejavnost prerasla začetno fazo, bi študent prevzel polne obveznosti običajnega podjetnika. 

Največje tveganje: študent podjetnik samo na papirju

Nasprotniki ne oporekajo nujno ideji, da je treba mladim olajšati podjetniške začetke. Njihov glavni pomislek je, da predlog ne loči dovolj jasno med:
– študentom, ki sam razvija poslovno idejo in posluje z več naročniki;
– študentom, ki za eno podjetje opravlja delo pod pogoji, značilnimi za zaposlitev.
Delovno razmerje se ne presoja samo po nazivu pogodbe ali po tem, ali oseba izda račun. Bistvene so dejanske okoliščine dela: osebno in nepretrgano opravljanje dela, vključitev v organiziran proces delodajalca, delo po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorom.
Če so ti elementi podani, se delo ne bi smelo zakonito prikriti s pogodbo med dvema poslovnima subjektoma. Toda v praksi je študent pogosto v precej šibkejšem položaju kot podjetje. Če mu naročnik reče, da lahko delo dobi samo pod pogojem, da odpre s. p., bo formalno odločitev sprejel sam, dejanska pogajalska moč pa bo na strani podjetja. Študent pri poslovanju prek s. p. ne bi imel avtomatično zagotovljene:
– minimalne študentske urne postavke;
– plačanega letnega dopusta;
– regresa;
– nadomestila plače ob bolezni;
– odpovednega roka;
– odpravnine;
– pravil o delovnem času ter odmorih in počitkih;
– enakega varstva pri neplačilu, kot ga ima delavec pri neizplačani plači.
ŠOS opozarja tudi, da bi študent moral mesečne pavšale plačevati celo takrat, ko ne bi imel prihodkov ali ko mu naročnik ne bi poravnal izdanega računa. Prav zato Sindikat Mladi plus predlog opisuje kot nov instrument prekarnosti in mu javno nasprotuje. Nasprotovanje oziroma zadržke so izrazili tudi Študentska organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije ter različna študentska, mladinska in delavska predstavništva. 

Bi lahko postal orodje za izogibanje davkom?

Samo dejstvo, da nekdo odpre študentski s. p., ne pomeni davčne zlorabe. Študent bi moral voditi ustrezne evidence, izdajati račune, napovedovati prihodke in plačevati davke po pravilih, ki veljajo za dohodek iz dejavnosti. Vendar bi velika razlika med stroški različnih oblik dela lahko ustvarila napačne spodbude.
Predstavljajmo si podjetje, ki za določeno delo izbira med:
– redno zaposlitvijo;
– študentskim delom prek napotnice;
– računom študentskega s. p.
Pri zaposlitvi mora spoštovati delovnopravna pravila in plačevati prispevke. Pri študentskem delu obstajajo obvezni prispevki, koncesijske dajatve, minimalna urna postavka in druge sistemske varovalke. Pri sodelovanju s s. p. pa podjetje praviloma samo poravna račun, za davke in prispevke pa skrbi izvajalec. Če bi bil študentski s. p. bistveno cenejši, bi lahko podjetja študente začela usmerjati iz napotnic v izdajanje računov. To ne bi bilo nujno klasično »izogibanje davkom« v vsakem posameznem primeru, lahko pa bi pomenilo:
– zniževanje skupne obremenitve dela;
– prelivanje dela v davčno ugodnejšo obliko;
– izogibanje dajatvam, ki se danes plačujejo pri študentskem delu;
– prikrivanje delovnega razmerja;
– prenos poslovnega in socialnega tveganja s podjetja na študenta.
FURS je po povzetku razprav opozoril, da študentsko delo prek napotnic opravlja približno 100.000 študentov in da obstaja verjetnost preusmerjanja dela v novo ugodnejšo obliko. Posledica bi lahko bil izpad dela prihodkov pokojninske in zdravstvene blagajne. Predlagatelji trdijo nasprotno: ker bi novi podjetniki plačevali davke in pavšalne prispevke, pričakujejo povečanje javnofinančnih prihodkov. Trenutno torej nimamo dokazane končne finančne posledice, temveč dve nasprotujoči si oceni, ki bi ju bilo treba podpreti z bistveno natančnejšimi izračuni. 

Fiktivni računi in pranje denarja: resno tveganje ali pretiran očitek?

Najostrejši očitek je v razpravo vnesla Študentska organizacija Slovenije. ŠOS je opozorila, da bi lahko zelo nizka raven prispevkov in stroškov povečala privlačnost študentskih s. p. za izdajanje fiktivnih računov in morebitno pranje denarja. To opozorilo je povzeto tudi v uradnem mnenju Državnega sveta.  Toda pri tem je treba ločiti več stvari.
Fiktivni račun
Fiktivni račun je račun za storitev ali dobavo, ki v resnici ni bila opravljena oziroma je bila prikazana neresnično. Podjetje bi lahko na primer študentskemu s. p. nakazalo denar za domnevno svetovanje, oglaševanje ali računalniške storitve, ki niso bile nikoli opravljene. Takšen račun bi lahko podjetje uporabilo za neupravičeno prikazovanje stroškov ali prenos denarja drugi osebi. To je lahko davčna kršitev ali, odvisno od okoliščin, kaznivo dejanje. Študentski s. p. takšnega ravnanja ne bi naredil zakonitega.
Pranje denarja
Pranje denarja pomeni prikrivanje nezakonitega izvora premoženja in njegovo vključevanje v navidezno zakonite finančne tokove. Tudi tega ne povzroči pravna oblika sama. Za pranje denarja se lahko zlorabijo običajni s. p., gospodarske družbe, društva, gotovinske dejavnosti, kriptosredstva in številni drugi kanali. Pravilna ugotovitev zato ni:
Študentski s. p. bo namenjen pranju denarja.
Strokovno korektneje je zapisati:
“Zaradi nizkih stroškov ustanovitve in poslovanja bi lahko postal dodatna pravna oblika, ki bi jo posamezniki poskušali zlorabiti za fiktivno fakturiranje ali pretakanje sredstev, če nadzor in varovalke ne bi bili dovolj učinkoviti.“
Nižji prispevki sami po sebi še ne pomenijo lažjega pranja denarja. Lahko pa povečajo število poceni poslovnih subjektov, prek katerih je mogoče izdajati račune. Ključno vprašanje je zato, ali bi imeli FURS, Urad za preprečevanje pranja denarja, inšpektorat za delo in drugi organi dovolj jasne podatke, pravne podlage in zmogljivosti za prepoznavanje zlorab.
V javno dostopnih gradivih ni predstavljene poglobljene analize tveganja pranja denarja, ki bi dokazovala, koliko dodatnega tveganja bi novi status dejansko ustvaril. Trenutno gre predvsem za opozorilo ŠOS, ne za ugotovljeno posledico predloga.

Nelojalna konkurenca drugim podjetnikom

Študentski s. p. bi na istem trgu lahko tekmoval z običajnim samostojnim podjetnikom, ki mesečno plačuje polne socialne prispevke. Oba bi lahko ponujala isto storitev, na primer:
– grafično oblikovanje;
– izdelavo spletnih strani;
– fotografiranje;
– čiščenje;
– prevajanje;
– svetovanje;
– montažo videoposnetkov;
– dostavo ali administrativna dela.
Če bi eden plačeval okoli sto evrov pavšalov, drugi pa več sto evrov polnih prispevkov, bi imel prvi možnost ponuditi bistveno nižjo ceno.
Predlagatelji odgovarjajo, da je ugodnost omejena s prihodkovnim pragom in starostjo 26 let. Nasprotniki menijo, da prag ne odpravi dejstva, da bi bila cena iste storitve odvisna od osebnega statusa izvajalca, ne samo od kakovosti, produktivnosti ali poslovnega modela.
Na nevarnost nelojalne konkurence opozarjajo ŠOS, FURS, ZPIZ, ZZZS in pristojna ministrstva. Tudi Združenje delodajalcev Slovenije, ki predlog načeloma podpira, zahteva previdno, sistemsko in socialno usklajeno ureditev. 

Kdo predlog podpira in kdo mu nasprotuje?

Javno navedeni pobudniki in podporniki
Predlog so kot prvopodpisani vložili Janez Cigler Kralj, Franc Križan in Zoran Stevanović, v postopku pa predlagatelje zastopa tudi Jernej Vrtovec. Politično pobudo je vodila predvsem Nova Slovenija oziroma njen podmladek Mlada Slovenija, povezovala pa se je tudi z drugimi strankami zunaj tedanje vladajoče večine.  Predlog oziroma njegov cilj so podprli:
– Državni svet Republike Slovenije;
– njegova Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide;
– Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance;
– Združenje delodajalcev Slovenije, vendar z usklajevanjem;
– politični predlagatelji zakona in del mladinskih organizacij. 

Javno izraženi nasprotniki in kritiki
Predlogu v sedanji obliki nasprotujejo oziroma so do njega izrazito kritični:
– Študentska organizacija Slovenije – ŠOS;
– Sindikat Mladi plus;
– Mladinski svet Slovenije – MSS;
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – – MDDSZ;
– Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije – MVZI;
– Finančna uprava Republike Slovenije – FURS;
– Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ;
– Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS;
– Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. 
Pri nasprotnikih je primerneje navajati organizacije in institucije, saj so uradna stališča večinoma objavljena v njihovem imenu. Brez jasne osebne izjave posameznega predstavnika mu ne bi bilo korektno pripisovati osebnega nasprotovanja.

Kaj bi moral dober zakon vsebovati?

Osnovna ideja ni nujno slaba. Težava je, da dobra namera sama ne zagotavlja dobre ureditve. Če želi zakon res pomagati podjetnim študentom in hkrati preprečiti nastanek novega trga poceni dela, bi moral vsebovati precej močnejše varovalke.
Med možnimi rešitvami bi bile:
Omejitev odvisnosti od enega naročnika.
Če skoraj ves prihodek prihaja od enega podjetja, se poveča tveganje ekonomske odvisnosti in prikritega delovnega razmerja.
Jasnejše preverjanje elementov delovnega razmerja.
Podjetje ne bi smelo študenta usmeriti v s. p., če bo ta delal osebno, nepretrgano, po njegovih navodilih in v njegovem organiziranem procesu.
Učinkovita zaščita pred prisilo.
Prepoved bi morala biti podprta z učinkovitim nadzorom in sankcijami za naročnika, ne samo z možnostjo, da študent pozneje sproži spor.
Prag, prilagojen vrsti dejavnosti.
Ker so prihodki in dejanski zaslužek različni kategoriji, bi bilo treba premisliti, ali je bruto prihodek vedno najprimernejše merilo.
Omejeno trajanje ugodnosti.
Poseben status bi lahko veljal na primer samo določeno število let, ne glede na podaljševanje študentskega statusa.
Preverjanje transakcij in povezanih oseb.
Posebna pozornost bi bila smiselna pri računih povezanim osebam, nenavadnih gotovinskih tokovih in storitvah, katerih izvedbo je težko dokazati.
Jasna ureditev preseganja praga.
Študent mora vnaprej vedeti, od katerega dne nastane obveznost polnega zavarovanja, ali se prispevki poračunajo za nazaj in kako se ravna, če prag preseže ob koncu leta.
Izračun javnofinančnih posledic.
Pred sprejetjem bi bilo treba oceniti, koliko študentskega dela bi se preselilo iz napotnic v s. p. in kako bi to vplivalo na pokojninsko, zdravstveno in študentsko financiranje.