Koliko mora podjetje zaračunati za uro dela?
Prodajna cena ure mora pokriti delo, odsotnosti, poslovne stroške, neizkoriščene zmogljivosti, tveganje in dobiček. Strošek delavčeve ure je šele začetek izračuna.
AI-ilustracija
Podjetje je lahko polno dela in kljub temu posluje brez ustreznega dobička. Razlog je pogosto cena, ki temelji samo na plači izvajalca ali na cenah konkurence.
Vzdržna cena nastane šele, ko letne stroške razporedimo na realno število prodajnih ur in dodamo primerno varnost ter donos.
Zakaj prodajna cena ni enaka strošku delavčeve ure?
Ker mora vsaka prodana ura poleg neposrednega dela financirati tudi preostanek podjetja.
Najprej izračunajte neposredni strošek dejansko opravljene ure. Postopek je predstavljen v članku Koliko delodajalca stane delavčeva ura.
Katere stroške mora pokriti prodajna ura?
Neposredno delo, splošne stroške, neizkoriščene zmogljivosti, tveganje in načrtovani dobiček.
- plače in drugi stroški izvajalcev,
- prostori, energija, oprema in programska oprema,
- vodenje, administracija, prodaja in trženje,
- izobraževanje, reklamacije in izpadi,
- financiranje, slabe terjatve in poslovno tveganje.
AI-ilustracija
AI-ilustracijaKoliko ur lahko podjetje dejansko zaračuna?
Manj, kot je plačanih ali celo dejansko opravljenih ur.
Od razpoložljivega časa odštejemo dopust, praznike, odsotnosti, sestanke, usposabljanja, pripravo, administracijo in čas brez naročil. Če od 1.760 opravljenih ur kupcem zaračunamo 1.250 ur, je izkoriščenost 71 odstotkov.
Kako izračunamo lastno ceno prodajne ure?
Vse letne stroške, ki jih mora dejavnost pokriti, delimo z realnimi zaračunljivimi urami.
Formula: skupni letni stroški ÷ zaračunljive ure.
Če mora dejavnost pokriti 45.000 evrov stroškov in lahko proda 1.250 ur, je lastna cena 36 evrov na uro.
Kako pravilno dodamo dobiček?
Odločiti se moramo, ali uporabljamo pribitek na strošek ali ciljno maržo v prodajni ceni.
| Metoda | Izračun pri strošku 36 € | Cena |
|---|---|---|
| 20 % pribitek | 36 × 1,20 | 43,20 € |
| 20 % marža | 36 ÷ 0,80 | 45,00 € |
Pribitek in marža nista isto. Zamenjava izrazov lahko neopazno zmanjša načrtovani rezultat.
Ali mora imeti vsako delo enako urno ceno?
Ne. Cena je lahko odvisna od zahtevnosti, nujnosti, odgovornosti, tveganja in vrednosti za kupca.
Podjetje lahko uporablja standardno uro, višjo ceno za specializirano ali nujno delo, projektni pavšal ali ceno glede na rezultat. Pomembno je, da je osnova izračuna znana in da popust ne zniža cene pod vzdržno raven.
Kako preverimo, ali je cena prenizka?
Primerjamo dejanski prihodek na zaračunljivo uro z lastno ceno in načrtovano maržo.
Če podjetje z 1.250 prodanimi urami ustvari 52.000 evrov prihodka, doseže 41,60 evra na uro. Pri lastni ceni 36 evrov ostane približno 13,5-odstotna marža, še preden upoštevamo nepričakovane izgube.
Pri spremembah vhodnih stroškov je koristno pregledati tudi članek Kako rast cen vpliva na mala podjetja.
Cena mora temeljiti na zmogljivosti podjetja
Podjetja pogosto iščejo popoln odstotek pribitka, vendar je pomembnejši imenovalec: koliko ur je res mogoče prodati. Preveč optimistična ocena prodajnih ur zniža ceno na papirju, stroškov pa ne zmanjša.
Dober cenik zato ni enkratni izračun. Je sistem, ki ga podjetje redno primerja z dejansko zasedenostjo, stroški, realizirano ceno in kakovostjo izvedbe.
Viri
- GOV.SI: Plačilo za delo
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- SURS: Plače in stroški dela
- AJPES: Letna poročila in poslovni podatki
- Karlion: Vpliv rasti cen na mala podjetja
Primeri so informativni in poenostavljeni. Dejanski obračun je odvisen od veljavne zakonodaje, kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi, davčne obravnave in konkretnih podatkov podjetja.
