Kaj rast cen pomeni za mala podjetja v prestolnici?

Koliko so cene v resnici zrasle?

Podjetje mora ustvariti več prometa samo zato, da ostane na istem mestu.

Mediana mesečne najemnine trgovskih in storitvenih prostorov je leta 2025 znašala:

• v Ljubljani 17,60 €/m²,
• v centru Ljubljane 23,60 €/m²,
• v Mariboru 9,50 €/m²,
• na ravni Slovenije 12,40 €/m².

Večina ljubljanskih lokalov se je oddajala za od 11 do 35 €/m² na mesec.

To pomeni, da okvirna najemnina 60-m² prostora znaša:

To so zneski pred obratovalnimi stroški, energijo, zavarovanjem, opremo, vzdrževanjem in davki.

Koliko dodatnega prometa zahteva višja najemnina?

Precej več, kot kaže samo povišanje najemnine.

Če se najemnina zviša z 1.000 na 1.090 evrov, mora podjetje pokriti dodatnih 90 evrov vsak mesec oziroma 1.080 evrov na leto.

Vendar 90 evrov dodatnega stroška ne pomeni samo 90 evrov dodatne prodaje.

Trgovina z 20-odstotno maržo mora za 90 evrov višjo najemnino ustvariti približno 450 evrov dodatnega mesečnega prometa.

Če je povprečen nakup v trgovini 30 evrov, potrebuje okoli 15 dodatnih nakupov na mesec. Pri povprečnem računu 10 evrov v manjšem lokalu je potrebnih približno 45 dodatnih računov.

Koliko se je povečal strošek najnižje plačanega zaposlenega?

Že osnovna minimalna bruto plača je leta 2026 višja za 204,16 evra mesečno.

Minimalna bruto plača je znašala:

• leta 2025 1.277,72 €,
• leta 2026 1.481,88 €.

Razlika znaša 204,16 evra na mesec oziroma 2.449,92 evra na leto za enega zaposlenega. To je razlika v bruto plači brez dodatnih stroškov delodajalca, prehrane, prevoza, regresa in dodatkov.

Podjetje s tremi zaposlenimi na tej ravni mora samo za razliko v osnovnih bruto plačah zagotoviti približno 7.350 evrov več na leto.

Se dražijo samo poslovni prostori?

Hkrati se dražijo stanovanja, delo, storitve, energija in potrebščine.

V Sloveniji je inflacija ob koncu leta 2025 znašala 2,7 odstotka. V istem obdobju so se podražili:

• hrana in brezalkoholne pijače za 4,5 %,
• stanovanje, voda in energija za 4,3 %,
• restavracije in hoteli za 4,0 %,
• storitve v povprečju za 3,6 %,
• zdravstvo za 5,9 %.

Mali podjetnik je zato pod pritiskom z obeh strani: dražji so njegovi poslovni stroški, vendar imajo zaradi višjih življenjskih stroškov manj denarja tudi njegove stranke.

Kako visoke cene stanovanj vplivajo na podjetnike?

Zaposleni potrebujejo višje plače, podjetnik pa težje najde kader blizu delovnega mesta.

Mediana prodajne cene rabljenega stanovanja v Ljubljani je leta 2025 dosegla 5.050 €/m², kar je 540 evrov več kot leto prej.

Okvirna cena 50-m² rabljenega stanovanja je tako znašala 252.500 evrov. Mediana prodane hiše je dosegla 460.000 evrov.

To za podjetja pomeni:

• večji pritisk zaposlenih po višjih plačah,
• težje zaposlovanje ljudi z nižjimi dohodki,
• daljše dnevne migracije,
• višje stroške prevoza,
• večjo fluktuacijo zaposlenih,
• manj denarja gospodinjstev za nenujne nakupe.

To je posreden vpliv, vendar je za frizerske salone, lokale, trgovine in druge storitvene dejavnosti pogosto pomembnejši od same poslovne najemnine.

Ali je Ljubljana kljub visokim cenam še vedno dobra poslovna lokacija?

Da, če lokacija prinaša dovolj kupcev ali omogoča višjo ceno izdelka oziroma storitve.

V ljubljanski občini je leta 2024 delovalo 50.420 podjetij, več kot petina vseh podjetij v Sloveniji. Registriranih je bilo tudi 15.721 samozaposlenih, podjetja pa so ustvarila približno 64,5 milijarde evrov prihodkov.

Ljubljana ponuja:

• največjo koncentracijo kupcev in podjetij,
• višjo povprečno kupno moč,
• turiste in poslovne obiskovalce,
• večjo prepoznavnost,
• dostop do strokovnega kadra,
• boljše možnosti za dražje specializirane storitve,
• več priložnosti za sodelovanje med podjetji.

Visoka najemnina je smiselna samo, če lokacija dokazljivo ustvarja dovolj dodatnega prometa.

Katera mala podjetja so najbolj izpostavljena?

Odgovor: Predvsem tista z nizko maržo, veliko površino in cenovno občutljivimi kupci.

Največje tveganje imajo:

• manjše trgovine z nizko maržo,
• gostinski lokali z veliko zaposlenimi,
• saloni in studii na dragih lokacijah,
• podjetja, ki potrebujejo veliko prodajne površine,
• dejavnosti, ki ne morejo hitro zvišati cen,
• ponudniki, odvisni predvsem od lokalnih prebivalcev.

Bolj odporna so praviloma podjetja z visoko dodano vrednostjo, majhno ekipo, lastnimi izdelki, naročanjem strank ali prodajo prek več kanalov.

Kdaj se selitev iz centra splača?

Odgovor: Ko prihranek preseže izgubo prometa zaradi slabše lokacije.

Če se najemnina 60-m² lokala zniža z 1.416 na 1.056 evrov, podjetje prihrani 360 evrov mesečno oziroma 4.320 evrov letno.

Toda selitev ni smiselna, če zaradi nje mesečni bruto dobiček pade za več kot 360 evrov.

Pred odločitvijo je treba preveriti:

• promet in dobiček po urah ter dnevih,
• delež naključnih obiskovalcev,
• število stalnih strank,
• dostopnost z javnim prevozom,
• možnosti parkiranja,
• strošek prenove in selitve,
• dolžino nove najemne pogodbe,
• usklajevanje najemnine z inflacijo,
• obratovalne stroške, ki niso vključeni v najemnino.

Kako se lahko mali podjetnik odzove?

Odgovor: Z natančnim merjenjem donosnosti prostora, postopnim prilagajanjem cen in zmanjšanjem fiksnih stroškov.

Najbolj uporabni ukrepi so:

• izračun prihodka in dobička na kvadratni meter,
• ločen nadzor najemnine, dela in materiala,
• manjši prostor na boljši lokaciji,
• souporaba salona, studia ali pisarne,
• naročanje strank namesto čakanja na naključni obisk,
• kombinacija fizične in spletne prodaje,
• postopno zviševanje cen najbolje prodajanih storitev,
• odstranitev izdelkov z nizko maržo in počasno prodajo,
• pogajanje o omejitvi indeksacije najemnine,
• finančna rezerva za najmanj tri mesece fiksnih stroškov.