Kako zakonito odpustiti delavca, ki krši pogodbene obveznosti?

Kdaj gre za kršitev pogodbenih obveznosti?

Takrat, ko delavec naklepoma ali iz malomarnosti ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja.

Podlaga je lahko kršitev zakona, pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, internega akta ali zakonitega navodila delodajalca. Primeri so neupravičena odsotnost, nespoštovanje varnostnih pravil, zavračanje zakonitih navodil, nedovoljeno razkritje poslovne skrivnosti ali ponavljajoče se nevestno delo.

Odpoved ne sme temeljiti na splošnih ocenah, kot sta »slab odnos« ali »nezanesljivost«. Opisati je treba dejanje, čas, kraj, kršeno obveznost in obliko krivde.

Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo?

Redna odpoved iz krivdnega razloga praviloma sledi predhodnemu opozorilu in vsebuje odpovedni rok, izredna pa je namenjena najtežjim primerom, ko nadaljevanje dela ni mogoče niti do izteka roka.

Pri krivdnem razlogu odpovedni rok znaša 15 dni. Če ima dejanje vse znake kaznivega dejanja, za objektivni rok pri izredni odpovedi veljajo posebna pravila.

Kaj mora vsebovati pisno opozorilo?

Jasen opis kršitve, zahtevo po pravilnem ravnanju in opozorilo, da lahko nova kršitev povzroči odpoved.

Po 85. členu ZDR-1 mora delodajalec opozorilo izdati najpozneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najpozneje v šestih mesecih od njenega nastanka. Nova kršitev mora slediti v šestih mesecih od prejema opozorila, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače, vendar največ 18 mesecev.

Delavec lahko v treh delovnih dneh od prejema zahteva možnost izjave o očitanih kršitvah. Delodajalec mu jo mora omogočiti v roku, ki ni krajši od treh in ne daljši od 30 dni, ter nato v osmih dneh pisno obrazložiti odločitev.

Ali mora imeti delavec pred odpovedjo zagovor?

Praviloma da; delodajalec ga mora pisno seznaniti z očitki in mu dati razumen rok najmanj treh delovnih dni.

Zagovor ni formalnost. Delavec lahko pojasni okoliščine, predloži dokaze in ga lahko spremlja predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba. Opustitev je dopustna le v izjemnih okoliščinah, ko zagovora od delodajalca ni razumno pričakovati.

Vabilo naj vsebuje konkretne očitke, pravno podlago, čas in kraj zagovora ter pouk o možnosti zastopanja. O poteku je smiselno sestaviti zapisnik.

Kako pravilno zbrati in oceniti dokaze?

Dokazi morajo pokazati dejanje, kršeno obveznost, odgovornost delavca in okoliščine, pomembne za izbiro ukrepa.

• pisna navodila, pravilniki in dokaz, da je bil delavec z njimi seznanjen,
• e-pošta, evidence, zapisniki, zakoniti posnetki ali druga dokumentacija,
• izjave prič in časovnica dogodkov,
• dokazi o posledicah ter preteklih opozorilih,
• zagovor delavca in razbremenilne okoliščine.

Dokazov ni dovoljeno pridobivati z nesorazmernim ali prikritim nadzorom. Delodajalec mora enaka dejanja obravnavati primerljivo in upoštevati težo kršitve, dosedanje delo ter možnost milejšega ukrepa.

Kaj mora vsebovati odpoved in kako se vroči?

Odpoved mora biti pisna, obrazložena, pravilno vročena ter vsebovati pouk o pravnem varstvu in pravicah iz brezposelnosti.

Razlog mora biti opisan dovolj konkretno, da se lahko delavec brani in da ga lahko presoja sodišče. Delodajalec pozneje ne more poljubno dodajati novih razlogov.

Vročanje se izvede osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali na drug zakonsko dovoljen način. Zavrnitev sprejema lahko povzroči domnevo vročitve, vendar mora biti potek dokazljiv.

Kakšne so posledice odpovedi in rok za sodno varstvo?

Delavec lahko nezakonitost odpovedi izpodbija pred delovnim sodiščem v 30 dneh od vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.

Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga in pri izredni odpovedi odpravnina praviloma ne pripada. Na pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost lahko razlog prenehanja pomembno vpliva.

Če sodišče ugotovi nezakonitost, so možni vrnitev na delo, priznanje pravic za vmesno obdobje ali sodna razveza z denarnim povračilom. Zato mora biti celotna časovnica postopka preverjena pred vročitvijo.