Kdaj lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Zaradi katerih kršitev lahko delavec izredno odpove pogodbo?

Samo zaradi razlogov, ki jih določa 111. člen ZDR-1.

• delodajalec mu več kot dva meseca ne zagotavlja dela in ne izplača zakonskega nadomestila,
• vsaj dva meseca ne izplačuje plače oziroma izplačuje bistveno zmanjšano plačilo,
• dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih zamuja z izplačilom plače,
• tri mesece zaporedoma ali v šestih mesecih v celoti ne plača prispevkov,
• ne zagotovi varnosti in zdravja po predhodni zahtevi delavca ter odločbi inšpektorja,
• ne zagotovi enake obravnave ali varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem oziroma trpinčenjem.

Zakon določa še druge posebne razloge, zato je treba konkretni položaj primerjati s celotnim 111. členom.

Kakšen postopek mora delavec opraviti pred odpovedjo?

Delodajalca mora pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

1. zbere in shrani dokaze,
2. delodajalcu dokazljivo vroči pisni opomin,
3. iste kršitve pisno sporoči Inšpektoratu za delo,
4. počaka tri delovne dni,
5. če delodajalec kršitve ne odpravi, poda pisno izredno odpoved.

Oba koraka – opomin in obvestilo inšpektoratu – morata biti dokazljiva. Delavec naj shrani kopije ter dokazila o oddaji in vročitvi.

Kateri roki veljajo za izredno odpoved delavca?

Odpoved mora biti podana najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in praviloma najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

Pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah je določitev začetka roka lahko zahtevna. Po pisnem opominu mora delodajalec kršitev odpraviti v treh delovnih dneh. Delavec nato ne sme odlašati, saj je 30-dnevni subjektivni rok kratek.

Če ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, veljajo za objektivni rok posebna pravila. Pri dvomu je smiselno pred odpovedjo preveriti časovnico vsake kršitve.

Kako dokazovati neizplačane plače ali prispevke?

S pogodbo, plačilnimi listami, bančnimi izpiski, evidencami zapadlosti in podatki pristojnih organov.

Plača se izplača za plačilno obdobje, ki ne sme biti daljše od enega meseca, najpozneje 18 dni po njegovem poteku. Če je izplačilni dan dela prost, se izplačilo izvede najpozneje prvi naslednji delovni dan.

Pri prispevkih naj delavec preveri uradne evidence. Plačilna lista sama še ne dokazuje, da so bili prispevki dejansko plačani. Za vsako zamudo naj zapiše datum zapadlosti in datum dejanskega plačila.

Kdaj lahko izredno odpove zaradi trpinčenja ali nevarnega dela?

Ko delodajalec kljub opozorilu ne zagotovi zakonsko zahtevanega varstva in so izpolnjeni konkretni pogoji 111. člena ZDR-1.

Pri nevarnem delu mora biti pomembna tudi predhodna zahteva delavca in odločba pristojnega inšpektorja. Pri trpinčenju, nadlegovanju ali diskriminaciji naj delavec vodi kronologijo dogodkov, shrani sporočila, navede priče in dokumentira prijave delodajalcu.

Vsak konflikt še ni trpinčenje. Presoja se ponavljajoče se ali sistematično graje vredno oziroma očitno negativno ravnanje. Dokaze je treba pridobiti zakonito in sorazmerno.

Katere pravice ima delavec po zakoniti izredni odpovedi?

Upravičen je do odpravnine, kot bi mu pripadala pri redni odpovedi iz poslovnega razloga, in najmanj do odškodnine v višini izgubljenega plačila za odpovedni rok.

Poleg tega lahko zahteva neizplačane plače, prispevke, povračila in druge zapadle terjatve. Denarne terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih, vendar je treba pri posameznem zahtevku preveriti posebna pravila.

Pri denarnem nadomestilu za brezposelnost mora dokazati, da zaposlitev ni prenehala po njegovi volji brez upravičenega razloga. Zato naj ZRSZ predloži odpoved, opomin, obvestilo inšpektoratu in dokaze o kršitvah.

Kdaj izredna odpoved ni prava rešitev?

Kadar zakonski razlog ni izpolnjen, kršitev ni dokazana ali delavec želi samo hitro zamenjati službo.

Takrat so možni redna odpoved delavca z odpovednim rokom, sporazum ali zahteva za odpravo kršitve brez takojšnjega prenehanja. Sporazum je prostovoljen in lahko vpliva na pravice iz brezposelnosti, zato ga delavec ne sme podpisati brez razumevanja posledic.

Izredna odpoved je pravno zahtevna listina. Pri večjih zneskih, trpinčenju ali nevarnem delu je individualna pravna pomoč praviloma smiselna še pred vročitvijo.