Koliko odpravnine vam pripada ob upokojitvi?
Odpravnina ob upokojitvi ima drugačne pogoje in formulo kot odpravnina ob odpovedi. Preverite petletni pogoj, primerjavo dveh osnov in posebnosti delne upokojitve.
AI-ilustracija
Če se delavec upokoji po najmanj petih letih zaposlitve pri delodajalcu, mu praviloma pripada odpravnina po 132. členu ZDR-1; kolektivna pogodba lahko določa drugače.
Zadnji obračun pred upokojitvijo pogosto vsebuje več postavk, ki jih ni dobro združiti v eno številko. Plača, nadomestilo za neizrabljen dopust in odpravnina nimajo istega namena niti iste pravne podlage. Zato je treba najprej preveriti, ali so pogoji za odpravnino izpolnjeni, nato pa pravilno določiti njeno osnovo.
Kdaj delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi?
Praviloma mu pripada, če se upokoji in je bil pri istem delodajalcu zaposlen najmanj pet let.
Temeljno pravilo določa 132. člen Zakona o delovnih razmerjih. Pred izračunom je treba preveriti tudi kolektivno pogodbo dejavnosti, saj lahko pravico, pogoje ali višino uredi drugače. Pomemben je dejanski način prenehanja zaposlitve, ne le to, da je delavec že izpolnil pogoje za pokojnino.
Samo izpolnitev pogojev za starostno pokojnino še ni enaka upokojitvi. Za kadrovski in plačni obračun naj bosta zato razvidna datum prenehanja pogodbe ter podlaga, zaradi katere delavec odhaja.
Kako se izračuna zakonska odpravnina?
Če kolektivna pogodba ne določa drugače, se primerjata dve osnovi in uporabi za delavca ugodnejša.
ZDR-1 kot zakonsko merilo določa dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece. Če je delavčevo povprečje višje, se uporabi njegovo; če je nižje, je pomembna državna povprečna plača.
Ker se statistični podatek spreminja, mora obračun navesti uporabljeno obdobje in vir. Zneska ni varno prepisati iz starega članka ali obračuna drugega zaposlenega.
AI-ilustracijaAli je odpravnina ob upokojitvi enaka odpravnini ob odpovedi?
Ne, gre za dve različni pravici z različnimi pogoji in načinom izračuna.
Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti se odpravnina praviloma računa glede na osnovo in dopolnjena leta pri delodajalcu. Pri upokojitvi pa 132. člen določa posebno pravilo. Zato formule iz članka o izračunu odpravnine ob odpovedi ni dovoljeno samodejno uporabiti pri upokojitvi.
Razlika je praktična: napačna formula lahko povzroči prenizko ali previsoko izplačilo, četudi je bila uporabljena pravilna povprečna plača.
PREVERITE IZRAČUN ODPRAVNINE OB ODPOVEDI
Kaj velja pri delni upokojitvi ali krajšem delovnem času?
Pri delni upokojitvi se pravica praviloma uveljavlja sorazmerno, vendar je treba ločiti običajni krajši delovni čas od posebnih zakonskih položajev.
Delavec, ki se delno upokoji, lahko ob prenehanju pogodbe pridobi sorazmerni del odpravnine. Ko pozneje preneha preostanek zaposlitve, se presoja še preostali del pravice. Posebna pravila veljajo za delavce, ki delajo krajši čas po predpisih o invalidskem ali socialnem zavarovanju in se lahko glede nekaterih pravic obravnavajo kot zaposleni za polni čas.
Tudi ukrep 80/90/100 ni sam po sebi popolna upokojitev. Pred izplačilom je zato treba preveriti odločbo, obseg zavarovanja in konkretno pravno podlago.
Odpravnina ob upokojitvi se ne izračuna po isti formuli kot odpravnina ob poslovni odpovedi.
Ali se od odpravnine plačajo davki in prispevki?
Zakonsko izplačilo ima lahko ugodnejšo davčno obravnavo le do meje in pod pogoji veljavnih davčnih predpisov.
Delovnopravna pravica in davčna oprostitev nista ista stvar. Delodajalec mora najprej ugotoviti, koliko delavcu pripada po ZDR-1 oziroma kolektivni pogodbi, nato pa ločeno preveriti, kateri del se všteva v davčno osnovo in osnovo za prispevke. Višje pogodbeno ali prostovoljno izplačilo zato ni avtomatično v celoti neobdavčeno.
Ker se davčne meje in razlage lahko spremenijo, je treba ob vsakem izplačilu uporabiti aktualna navodila FURS.
AI-ilustracijaKdaj odpravnina ne pripada ali se lahko všteva že prejeto izplačilo?
Pravica ni avtomatična pri vsakem odhodu starejšega delavca iz podjetja.
Ne pripada zgolj zato, ker delavec izpolnjuje pogoje za pokojnino, če se dejansko ne upokoji na način, ki ga zahteva zakon. Posebno pozornost zahtevajo primeri, ko je delodajalec financiral dokup pokojninske dobe ali je delavec že prejel odpravnino ob delnem prenehanju zaposlitve. Takrat je treba preveriti zakonsko omejitev, kolektivno pogodbo in že izvedena izplačila.
Sporazum o prenehanju naj zato jasno loči odpravnino ob upokojitvi od morebitnega dodatnega dogovorjenega zneska.
Kaj mora delavec preveriti na zadnjem obračunu?
Preveriti mora pravno podlago, uporabljeno povprečje, obdobje zaposlitve in datum izplačila.
Koristen kontrolni seznam vsebuje:
- datum ter način prenehanja pogodbe;
- dokazilo o upokojitvi oziroma spremembi zavarovanja;
- najmanj pet let zaposlitve pri delodajalcu;
- veljavno kolektivno pogodbo;
- obe primerjalni osnovi za izračun;
- že izplačani sorazmerni del odpravnine;
- davčno obravnavo posameznega dela izplačila;
- ločen prikaz plače, dopusta in drugih terjatev.
Če številke niso razložene, naj delavec pred podpisom izjave o poravnanih obveznostih zahteva pisni izračun.
Ob upokojitvi ni dovolj preveriti samo končnega zneska
Najpogostejša napaka je uporaba znane formule za odpravnino ob odpovedi, čeprav je pravna podlaga drugačna. Pravilen obračun mora pokazati, zakaj pravica obstaja, kateri dve osnovi sta bili primerjani in katera kolektivna pogodba je bila upoštevana.
Za delavca je pomembno, da pred odhodom ne podpiše splošne izjave, ki bi zabrisala posamezne terjatve. Za delodajalca pa je pregledna specifikacija najboljša obramba pred poznejšim sporom.
Kadar gre za delno upokojitev, invalidnost, ukrep 80/90/100 ali že izveden dokup dobe, splošni spletni izračun ni dovolj. Takrat je smiselno preveriti dokumente in časovnico individualno.
Viri
- PISRS – Zakon o delovnih razmerjih, zlasti 132. člen, dostop 13.09.2026.
- GOV.SI – Povračila stroškov in drugi osebni prejemki, dostop 13.09.2026.
- FURS – Dohodnina: dohodek iz zaposlitve, dostop 13.09.2026.
