OBJAVLJENO 15.09.2026

Ali smem na letni dopust brez odobritve delodajalca?

Obvestilo o dopustu še ni nujno odobritev. Sodni primer pokaže, zakaj je bila odsotnost huda kršitev, izredna odpoved pa kljub temu nezakonita.

AI-ilustracija

Praviloma ne. Samovoljni dopust je lahko huda kršitev, vendar mora morebitna odpoved temeljiti na pravilnem, konkretnem in dokazanem očitku.

Delavec delodajalcu pove, da bo naslednji teden na dopustu, vendar ne opravi predpisanega postopka odobritve. Delodajalec pozna razlog odsotnosti, a dopusta ni odobril. Gre za neupravičeno odsotnost, neobveščanje ali oboje? Prav ta razlika je odločila sodni primer.

Ali lahko dopust nastopim, če ga delodajalec ni odobril?

Praviloma ne. Pravica do letnega dopusta ne pomeni popolnoma enostranske pravice do izbranega termina, saj se pri izrabi upoštevajo potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek ter družinske obveznosti.

V zadevi Pdp 219/2013 je delavka tajnici direktorja povedala, da želi pet dni dopusta. Tajnica ji je pojasnila, da mora izpolniti evidenčni list in ga predložiti direktorju v odobritev. Delavka tega ni storila in je ostala doma.

Sodišče je izrecno ugotovilo, da je bila pet dni neupravičeno odsotna, ravnala samovoljno in storila hudo kršitev. Članek zato ni dovoljenje za odhod brez potrditve.

Ali obvestilo delodajalcu pomeni odobritev?

Ne. Obvestilo pove razlog odsotnosti, odobritev pa pomeni, da je delodajalec termin sprejel po veljavnem postopku.

V sodnem primeru je tajnica vedela, zakaj delavke ne bo, vendar ji dopusta ni odobrila. Ta razlika je bila odločilna za presojo konkretnega odpovednega razloga. Delavka je kršila postopek, toda delodajalec ji ni mogel očitati, da o razlogu sploh ni obvestila.

Prošnjo, odgovor in morebitno zavrnitev je zato smiselno voditi sledljivo. Molk delodajalca naj delavec ne razume kot avtomatično odobritev, delodajalec pa naj ne pušča pravočasne prošnje brez jasnega odgovora.

AI-ilustracija

Zakaj je delavka kljub hudi kršitvi uspela?

Ker odpoved ni vsebovala dejanskega očitka, ki bi ustrezal ugotovljeni kršitvi. Delodajalec se je oprl na takratni razlog najmanj petdnevnega izostanka brez obvestila o razlogu, čeprav je razlog poznal.

Dejstva bi lahko ustrezala drugemu razlogu: naklepni ali iz hude malomarnosti storjeni hujši kršitvi. Vendar tega konkretnega očitka odpoved ni vsebovala. Višje sodišče je 16.05.2013 zavrnilo pritožbo delodajalca in potrdilo nezakonitost izredne odpovedi.

Sedanji ZDR-1 primerljiva položaja ureja v drugi in četrti alineji prvega odstavka 110. člena. Sodišče napačnega dejanskega razloga ne sme naknadno nadomestiti z drugim.

PREVERITE PRAVILA DOPUSTA OB MENJAVI SLUŽBE

Kdaj lahko delavec dan dopusta določi sam?

En dan lahko določi sam, če delodajalca obvesti najmanj tri dni prej. Tudi to pravico lahko delodajalec odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.

To je posebna izjema iz 163. člena ZDR-1, ne splošno pravilo za večdnevni dopust. Delavec naj v obvestilu jasno navede, da uveljavlja ta dan po zakonski določbi, in shrani dokaz o pravočasni vročitvi.

Pomembno: Obvestilo o razlogu odsotnosti in odobritev dopusta sta različni dejstvi. Napačno poimenovanje kršitve lahko odloči spor, ne spremeni pa samovoljne odsotnosti v dovoljen dopust.

Kaj velja za starše šoloobveznih otrok?

Pravico imajo do najmanj enega tedna dopusta med šolskimi počitnicami. Delodajalec jo lahko odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.

Tudi tu je priporočljiva pravočasna pisna prošnja oziroma obvestilo po internem postopku. Posebna pravica ne pomeni, da delavec preprosto izgine z razporeda brez komunikacije. Za širši okvir preverite, koliko dopusta pripada ob menjavi službe; ta članek ne rešuje vprašanja konkretne odobritve termina.

Delodajalec naj morebitno zavrnitev pojasni z dejanskimi potrebami procesa, ne samo s splošnim stavkom, da termin ni primeren.

AI-ilustracija

Ali pet dni odsotnosti vedno pomeni izredno odpoved?

Ne. Za razlog neobveščanja morajo biti izpolnjeni najmanj pet zaporednih dni izostanka, možnost in dolžnost obvestila ter dejansko neobveščanje o razlogu.

Če je delodajalec razlog poznal, ta podlaga ni avtomatično izpolnjena. Samovoljna odsotnost pa je lahko druga hujša kršitev, če sta dokazana naklep ali huda malomarnost. Poleg tega mora biti po 109. členu ZDR-1 ob upoštevanju vseh okoliščin nemogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka.

Podrobnejši postopek pojasnjuje članek kdaj lahko kršitev obveznosti vodi v odpoved. Pri redni krivdni odpovedi je lahko pomembno tudi pisno opozorilo pred odpovedjo.

KAKO POTEKA ODPOVED ZARADI KRŠITEV

Kaj naj dokumentirata obe strani?

Dokumentirata naj prošnjo, odločitev, čas obvestila, razlog zavrnitve, razpored in dejansko odsotnost. Delodajalec naj v morebitni pisni obdolžitvi in odpovedi opiše resnična dejstva, ne samo prepiše številko člena.

Delavec naj shrani:

• poslano prošnjo ali obvestilo in dokaz vročitve;
• odgovor nadrejenega oziroma stanje v informacijskem sistemu;
• interna pravila odobravanja;
• razloge, zaradi katerih je menil, da je termin potrjen;
• komunikacijo med odsotnostjo.

Če prejme pisno obdolžitev, mu pomaga pravočasna priprava dokazov; uporaben je vodič kako se pripraviti na zagovor pred odpovedjo. Delodajalec pa naj očitek preveri glede na dokaze, preden izbere pravno podlago.

DOGOVORITE SE ZA POSVET