Koliko opozoril mora delavec prejeti pred odpovedjo?

Koliko pisnih opozoril je potrebnih?

Praviloma zadostuje eno utemeljeno pisno opozorilo in nato nova kršitev. Pravilo o treh opozorilih ne obstaja.

Opozorilo mora delavca seznaniti:

• katero obveznost je kršil;
• kdaj in kako je nastala kršitev;
• kako naj svoje ravnanje popravi;
• da lahko ob ponovni kršitvi sledi odpoved.

Pisno opozorilo samo po sebi še ne pomeni prenehanja zaposlitve.

Koliko časa velja pisno opozorilo?

Praviloma šest mesecev od prejema.

Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi daljše obdobje, vendar največ 18 mesecev.

Delodajalec mora opozorilo izdati:

• najpozneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve;
• najpozneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Če delavec v času veljavnosti opozorila ponovno krši obveznosti, lahko delodajalec začne postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga.

Koliko časa velja pisno opozorilo?

Praviloma šest mesecev od prejema.

Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi daljše obdobje, vendar največ 18 mesecev.

Delodajalec mora opozorilo izdati:

• najpozneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve;
• najpozneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Če delavec v času veljavnosti opozorila ponovno krši obveznosti, lahko delodajalec začne postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga.

Kako se lahko delavec odzove na opozorilo?

V treh delovnih dneh lahko pisno zahteva možnost izjave.

Delodajalec mu mora omogočiti, da se o očitkih izjavi v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in daljši od 30 dni.

Delavca lahko spremlja:

• sindikat;
• svet delavcev ali delavski zaupnik;
• druga pooblaščena oseba.

Delodajalec mora v osmih dneh po izjavi izdati obrazloženo pisno odločitev in jo vročiti delavcu. Opozorilo lahko potrdi ali prekliče.

Prednosti pisnega opozorila

• delavec dobi možnost popraviti ravnanje;
• pričakovanja postanejo jasnejša;
• zagotavlja sledljivost dogodkov;
• omogoča izjavo in sodelovanje predstavnika;
• lahko prepreči odpoved in nadaljnje konflikte.

Najpogostejše težave

• splošni očitki brez datumov in konkretnih dejanj;
• opozorilo temelji na osebnem konfliktu;
• delavec zamudi tridnevni rok za zahtevo;
• opozorilo se uporablja kot pritisk za sporazumno prenehanje;
• delodajalec ne preveri pojasnil in dokazov;
• delavec podpis prejema razume kot priznanje kršitve;
• zmotno prepričanje, da so pred odpovedjo potrebna tri opozorila.