OBJAVLJENO 12.10.2026

Krajši delovni čas ni vedno izbira: zakaj med delovno aktivnimi za krajši čas prevladujejo ženske?

Med delovno aktivnimi s krajšim časom sta skoraj dve tretjini žensk. Kaj podatki povedo in kaj preveriti pri plači, razvoju ter zavarovanju?

AI-ilustracija

V drugem četrtletju 2026 je nekaj manj kot 100.000 delovno aktivnih delalo krajši čas od polnega; skoraj dve tretjini so bile ženske. Podatek SURS vključuje različne oblike dela, tudi študentsko delo, zato ga ne smemo opisovati kot število zaposlenih žensk s pogodbo za krajši čas.

Krajši delovnik ima lahko zelo različne razloge in posledice. Za človeka, ki razmišlja o spremembi zaposlitve, je najpomembnejše vprašanje, na kateri pravni podlagi bo delal manj ur in kaj se bo zaradi tega spremenilo.

Ali podatki dokazujejo, zakaj ženske pogosteje delajo krajši čas?

Ne dajejo enega vzroka za vse ženske. SURS kot najpogostejši razlog za krajši čas navaja izobraževanje, 29 %. Četrtina ljudi s krajšim delovnikom ga je opravljala zaradi bolezni ali invalidnosti. Nekaj več kot desetina zaradi skrbi za otroke ali odrasle sorodnike, v tej skupini večinoma ženske.

Iz tega ni mogoče sklepati, da je vsaka ženska izbrala manj ur zaradi otrok ali da je vsako takšno delo neprostovoljno. Podatek pa odpira uporabno vprašanje: ali podjetje omogoča razvoj in sodelovanje tudi ljudem, ki imajo drugačen razpored?

Je vsaka pogodba za manj ur pravno enaka?

Ne. Običajni dogovor za krajši čas je treba razlikovati od dela po posebnih pravilih zaradi starševstva, zdravja ali invalidnosti. ZDR-1 te položaje obravnava v 65. in 67. členu. Različna podlaga pomeni tudi razlike pri pravicah in zavarovanju.

Podpis »polovične zaposlitve« sam po sebi ne ustvari posebnih pravic iz starševskega varstva. Preverite pogodbo, morebitno odločbo in prijavo v zavarovanje. Pri starševstvu pomaga namenski pregled pravic nosečnic in mladih staršev.

PREVERITE PRAVICE MLADIH STARŠEV PRI DELU

Kaj se spremeni pri plači in življenjskem proračunu?

Pri običajnem pogodbenem krajšem času se pravice praviloma uveljavljajo sorazmerno dogovorjenemu času, z zakonskimi izjemami. Zato pred spremembo zahtevajte konkreten izračun plače in pojasnilo za druge prejemke. Plače, povračil stroškov in celotnega nakazila ne obravnavajte kot ene postavke.

V proračun vključite tudi prihranek ali dodatni strošek prevoza, varstva in razporeditve ur. Vprašanje je, ali novi dogovor dejansko omogoča čas, zaradi katerega ga sklepate. Podrobnejši pregled prejemkov omogoča pravilno branje plačilne liste.

Ali manj ur vedno pomeni sorazmerno manj pokojninske dobe?

Ne vedno. Splošno pravilo ZPIZ-2 je preračun krajšega zavarovalnega časa na polni čas, zakon pa pozna izjeme. Pri določenih pravicah iz invalidskega zavarovanja se doba šteje drugače. Drugačne podlage lahko veljajo tudi pri starševskem varstvu.

Pred večletno spremembo pri pristojnem nosilcu zavarovanja preverite, kako bo evidentiran vaš konkretni primer. Zneska prihodnje pokojnine ni mogoče zanesljivo izračunati samo iz podatka o številu ur.

Kako naj podjetje prepreči, da krajši čas zapre pot do razvoja?

Z merili, ki upoštevajo dogovorjeni obseg dela. Če zaposleni dela manj ur, enak obseg nalog in stalna dosegljivost ne ustvarita pravega krajšega delovnika. Vodja naj jasno določi prioritete, čas skupnih sestankov in način predaje.

Razvojni pogovor naj vključuje dosežke, možnosti usposabljanja in naslednji korak. Prisotnost do poznega popoldneva sama ni merilo kakovosti. Smiselno je uskladiti tudi letni razgovor z dejanskimi nalogami in razpoložljivim časom.

Kaj preveriti pred podpisom spremembe?

Preverite pravno podlago, tedenske ure, njihov razpored, dejanski obseg nalog, izračun prejemkov in zavarovanje. Dogovorite tudi, kdaj se ureditev ponovno pregleda in kako se obravnava želja po večjem obsegu dela.

Če zmanjšujete ure zaradi zdravstvenega položaja, naj pogodba sledi ustreznim odločbam. Če gre za osebni dogovor, naj bodo posledice razumljive pred podpisom, ne šele ob prvi plačilni listi.

DOGOVORITE SE ZA POSVET