OBJAVLJENO 19.09.2026

Koliko izrednega dopusta vam pripada ob osebnih okoliščinah?

Izredni dopust je pogovorni izraz za plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin. Preverite zakonske razloge, število dni, dokazila in ugodnejše kolektivne pravice.

AI-ilustracija

ZDR-1 zagotavlja najmanj en plačan delovni dan za posamezne osebne okoliščine, skupno pa največ sedem dni v koledarskem letu, če ugodnejša ureditev ne določa več.

Izraz »izredni dopust« uporabljamo vsak dan, zakon pa govori o plačani odsotnosti zaradi osebnih okoliščin. Razlika ni samo jezikovna: ta odsotnost se ne odšteje od letnega dopusta in zanjo veljajo posebni razlogi. Koliko dni dejansko pripada, je zato odvisno od zakona in morebitne ugodnejše ureditve.

Za katere osebne okoliščine zakon zagotavlja plačano odsotnost?

Najmanj en plačan delovni dan pripada ob lastni poroki, določenih smrtih v družini, hujši nesreči, ki zadene delavca, in spremstvu prvošolca.

ZDR-1 med varovanimi primeri našteva lastno poroko; smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca oziroma otroka partnerja; smrt staršev oziroma z zakonom izenačenih oseb; hujšo nesrečo, ki zadene delavca; ter spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.

Za vsakega od teh dogodkov zakon zagotavlja najmanj en dan. Kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali interni akt lahko določi več ali zajame dodatne dogodke.

Ali je sedem dni zagotovljenih za vsak posamezni dogodek?

Ne, sedem dni je zakonska skupna letna zgornja meja za odsotnosti po tej določbi, za posamezni navedeni primer pa je zagotovljen najmanj en dan.

Če delavca v istem letu doletita dva različna zakonska dogodka, mora delodajalec vsak primer presoditi posebej, hkrati pa spremljati skupno porabo. Ugodnejša kolektivna ureditev lahko določi večje število dni ali drugačen način seštevanja.

Zato trditev »ob smrti vedno pripadajo trije dnevi« brez preverjanja kolektivne pogodbe ni zanesljiva. Zakon zagotavlja minimum, ne nujno celotnega obsega pravice v določeni dejavnosti.

AI-ilustracija

Ali se izredni dopust odšteje od letnega dopusta?

Ne, plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin je samostojna pravica in se ne odšteje od letnega dopusta.

Delodajalec upravičenega dne ne sme enostransko spremeniti v dan letnega ali neplačanega dopusta. Prav tako ga ni smiselno zamenjevati z bolniško odsotnostjo, odsotnostjo zaradi višje sile ali čakanjem na delo, saj imajo te oblike druge pogoje in posledice.

Če delavec potrebuje več časa, kot ga zagotavlja zakon ali kolektivna pogodba, se lahko za preostanek dogovori o letnem dopustu, neplačani odsotnosti ali drugi izvedljivi rešitvi.

Ali ob rojstvu otroka, selitvi ali smrti drugih sorodnikov vedno pripada plačan dan?

Ne nujno po samem ZDR-1, lahko pa takšno pravico zagotavlja kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali akt delodajalca.

Zakonski seznam je konkreten. Dogodki, kot so rojstvo otroka, selitev, smrt starega starša, vnuka, brata ali sestre, niso v vseh delovnih razmerjih avtomatično urejeni enako. V številnih dejavnostih kolektivne pogodbe zagotavljajo širše pravice, zato je pred zavrnitvijo ali odobritvijo treba preveriti pravo pravno podlago.

Delavec naj v vlogi navede dogodek, datum in predpis ali kolektivno pogodbo, na katero se sklicuje.

Sedem dni ni avtomatična pravica ob enem dogodku, en zakonsko zagotovljen dan pa ni nujno končna pravica po kolektivni pogodbi.

PREVERITE PRAVICO ZA PRVI ŠOLSKI DAN

Kdaj je treba delodajalca obvestiti in katera dokazila lahko zahteva?

Delavec mora delodajalca obvestiti čim prej, delodajalec pa lahko zahteva sorazmerno dokazilo o dogodku.

Pri načrtovanem dogodku, kot je poroka, je zgodnje obvestilo običajno mogoče. Pri smrti ali nesreči zadostuje obvestilo takoj, ko okoliščine to dopuščajo. Dokazilo mora biti povezano z razlogom odsotnosti in ne sme zahtevati več osebnih podatkov, kot je potrebno za presojo pravice.

V praksi so možni poročni dokument, osmrtnica ali drugo dokazilo o sorodstvu, potrdilo šole oziroma dokazilo o nesreči. Delodajalec naj pravila dokazovanja uporablja enako in spoštuje zasebnost.

AI-ilustracija

Kaj pomeni hujša nesreča, ki zadene delavca?

Gre za resen dogodek, ki neposredno prizadene delavca in zaradi katerega je njegova takojšnja prisotnost pri urejanju posledic razumno potrebna.

Naravna nesreča, požar ali velika škoda na domu so lahko takšni primeri, vendar je vedno pomembna konkretna intenzivnost posledic. Vsaka nevšečnost ali zamuda še ni hujša nesreča v smislu zakona.

Če razmere onemogočajo prihod na delo, lahko pridejo v poštev tudi druge podlage, na primer višja sila ali dogovor o delu na domu. Teh podlag ni dobro združiti, ker se lahko razlikujejo glede nadomestila in dokazovanja.

Kaj velja za prvi šolski dan prvošolca?

Zaposlenemu staršu pripada najmanj en plačan delovni dan za spremstvo otroka v prvi razred.

Pravica velja kot osebna okoliščina in se všteva v skupni letni okvir po 165. členu. Če sta oba starša zaposlena in izpolnjujeta pogoje, lahko pravico uveljavljata oba. Podroben postopek in dokazila pojasnjuje članek Ali lahko starš zaradi prvega šolskega dne izostane z dela?.

Ta pravica ni isto kot plačana odsotnost zaradi izobraževanja zaposlenega, saj gre za drugačen razlog in drugo uporabo.

KDO DOLOČA TERMIN LETNEGA DOPUSTA

Kaj lahko delavec naredi, če delodajalec odsotnost zavrne?

Najprej naj pisno zahteva razlog zavrnitve in preveri ZDR-1, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ter interne akte.

V sporočilu naj navede dogodek, datum, zahtevano število dni in priloženo dokazilo. Če gre za zakonsko varovani primer, naj jasno zapiše, da uveljavlja plačano odsotnost zaradi osebne okoliščine, ne letnega dopusta.

Samovoljna odsotnost kljub sporu ni varna rešitev. Če dogovor ni mogoč, so naslednji koraki lahko pomoč sindikata, sveta delavcev, Inšpektorata za delo ali pravno svetovanje glede konkretnega položaja.

DOGOVORITE SE ZA POSVET