Kaj se zgodi s pokojnino, če del kariere delate v tujini?

Delo v tujini praviloma ne izbriše pokojninske dobe, vendar tudi ne ustvari ene skupne pokojnine. Vsaka država praviloma odmeri in izplača svoj del po svojih pravilih.

pokojnin delo v tujini
12 min branjaPokojnine in tujina tema11. 8. 2026 posodobljeno

Pri mednarodni karieri je najprej treba ugotoviti, v katerih državah je bil delavec dejansko zavarovan in ali med državama velja evropsko usklajevanje ali bilateralni sporazum.

Primeri v članku pojasnjujejo metodo, niso pa uradni informativni izračuni ZPIZ ali tujega nosilca.

Ali z odhodom v tujino izgubim slovensko pokojninsko dobo?

Ne. Obdobja, za katera ste bili v Sloveniji vključeni v obvezno zavarovanje, ostanejo evidentirana.

Ko izpolnite pogoje, Slovenija odmeri pravico za slovenska obdobja. Država druge zaposlitve praviloma odmeri svoj del. Pomembno je, da shranite pogodbe, prijave, plačilne liste in identifikacijske številke zavarovanja.

S katerimi državami se obdobja lahko seštevajo?

Z državami EU ter praviloma Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško, Švico in Združenim kraljestvom, poleg tega pa z državami, s katerimi ima Slovenija bilateralni sporazum.

Med bilateralnimi partnerji so Argentina, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Južna Koreja, Kanada in Quebec, Severna Makedonija, Srbija ter ZDA. Pri vsaki državi je treba preveriti področje in začetek uporabe sporazuma.

Pokojninski dokumenti iz Slovenije, Bosne in evropskih držav
Pokojninsko načrtovanje med Slovenijo in Avstralijo

Kakšni so osnovni pogoji v Sloveniji leta 2026?

Osnovni poti sta starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pri 40 letih pokojninske dobe znaša odmerni odstotek po veljavnih pravilih 63,5 odstotka pokojninske osnove. Prehodne določbe, znižanje starosti in vrsta dopolnjene dobe lahko rezultat spremenijo.

Preverite pogoje za starostno pokojnino

Kako se izračuna slovenski sorazmerni del?

Najprej se izračuna teoretična slovenska pokojnina za skupno priznano dobo, nato se pomnoži z deležem slovenskih mesecev.

Formula: teoretična slovenska pokojnina × slovenski meseci ÷ vsi priznani meseci.

Vsaka država uporabi svojo pokojninsko osnovo, odmerne odstotke, upokojitveno starost in pravila. Zato se ne seštevajo plače iz vseh držav v eno preprosto povprečje.

Kako bi bil videti primer za Bosno in Hercegovino?

Pri 10 letih v Sloveniji in 30 letih v BiH bi Slovenija v ponazorilu izplačala 10/40 svoje teoretične pokojnine.

Sporazum z BiH se uporablja od 1. julija 2008. Če bi slovenska teoretična pokojnina za skupnih 40 let znašala 1.200 evrov, bi bil slovenski sorazmerni del 1.200 × 120/480 = 300 evrov. Nosilec v BiH ločeno odmeri bosansko-hercegovski del po svojih pravilih.

Kako se razlikuje primer za Avstralijo?

Sporazum omogoča upoštevanje določenih obdobij, vendar avstralska Age Pension temelji predvsem na prebivanju ter preverjanju dohodkov in premoženja.

Sporazum se uporablja od 1. januarja 2004. Pri enakem ponazorilu 10 slovenskih in 30 priznanih let bi slovenski del ob teoretičnih 1.200 evrih znašal 300 evrov. Avstralski del ni preprosta pokojnina iz prispevkov: nanj vplivajo prebivanje, dohodek, premoženje in slovenska pokojnina; superannuation je ločen sistem.

Za seštevanje pri zahtevku zunaj Avstralije se praviloma zahteva najmanj 12 mesecev avstralskega prebivanja v delovni dobi, od tega šest mesecev neprekinjeno. Konkretne pogoje mora potrditi Services Australia.

Kako bi bil videti evropski primer z Avstrijo?

Vsaka država primerja nacionalni in sorazmerni izračun ter izplača zanjo določeni del ob izpolnitvi svojih pogojev.

Pri 18 letih v Sloveniji in 22 letih v Avstriji bi slovenski sorazmerni del ob teoretičnih 1.200 evrih znašal 1.200 × 18/40 = 540 evrov. Če bi bil slovenski samostojni nacionalni izračun 330 evrov, bi se upošteval ugodnejši rezultat po pravilih koordinacije. Če bi avstrijska teoretična pokojnina znašala 1.600 evrov, bi ponazorjeni avstrijski del znašal 1.600 × 22/40 = 880 evrov. Skupaj bi bilo 1.420 evrov, vendar se dela lahko začneta izplačevati ob različnih starostih.

Preverite evropska pravila za pokojnine

Kje vložim zahtevek in kako je z davki?

Zahtevek praviloma vložite pri nosilcu v državi prebivanja oziroma pri nosilcu države zadnje zaposlitve, postopek pa začnite vsaj šest mesecev prej.

Nosilec nato sodeluje z drugimi državami. Obrazci in dokazila so odvisni od sporazuma. Obdavčitev je ločeno vprašanje: Slovenija ima po stanju 1. januarja 2026 konvenciji z Avstrijo in BiH, Avstralije pa ni na slovenskem seznamu veljavnih konvencij. Odločilni so vrsta pokojnine, davčno rezidentstvo in konkretno besedilo konvencije.

KARLION POGLED

Dokumentacijo uredite še pred upokojitvijo

Največja nevarnost ni selitev, temveč manjkajoča evidenca. Čez desetletja je bistveno težje dokazovati stare zaposlitve, datume in zavarovalne številke.

Oseba z mednarodno kariero naj nekaj let pred upokojitvijo zahteva izpise obdobij v vseh državah, odpravi neskladja in ločeno preveri pokojninsko ter davčno obravnavo.

Dogovorite se za posvet

Viri

Članek je informativen in temelji na stanju pravil na datum posodobitve. Pri konkretnem pravnem, davčnem ali pokojninskem primeru preverite aktualna pravila in individualne okoliščine.

Brezplačen prvi pregled

Preverite rezultat s Karlionom

Pošljite ključne ugotovitve in vprašanje. Oglasili se vam bomo brez obveznosti.

Podatki, ki bodo priloženi iz orodja
Rezultat še ni na voljo.

Brezplačen prvi stik ne pomeni avtomatičnega sprejema projekta ali ponudbe.