Ali lahko zaradi poklicne bolezni postanete invalid?

Kaj je poklicna bolezen?

Bolezen, ki jo je povzročil daljši neposredni vpliv delovnega procesa ali delovnih pogojev.

Za priznanje morajo biti praviloma izpolnjeni trije pogoji:

1. bolezen je na uradnem seznamu poklicnih bolezni;
2. delavec je bil izpostavljen dejavniku, ki jo lahko povzroči;
3. med izpostavljenostjo in boleznijo obstaja strokovno potrjena vzročna zveza.

Pri presoji se upoštevajo intenzivnost in trajanje izpostavljenosti, čas do nastanka bolezni, delovna anamneza, zdravstvena dokumentacija ter znanstveno utemeljena medicinska merila.

Katere bolezni so lahko poklicne?

Predvsem bolezni zaradi kemikalij, prahu, hrupa, vibracij, bioloških dejavnikov in ponavljajočih se obremenitev.

Med značilne primere sodijo:

• izguba sluha zaradi dolgotrajnega hrupa;
• bolezni dihal zaradi azbesta, prahu, plinov ali kemičnih snovi;
• poklicna astma;
• kožne bolezni zaradi kemikalij, čistil, barvil ali rokavic;
• bolezni zaradi vibracij;
• okužbe pri zdravstvenem in laboratorijskem delu;
• zastrupitve s svincem, živim srebrom ali drugimi snovmi;
• nekatere bolezni mišic, kit, živcev in sklepov;
• rakava obolenja zaradi priznane poklicne izpostavljenosti.

Izgorelost, stres ali običajna bolečina v hrbtu niso avtomatično poklicne bolezni. Odločilna sta uvrstitev bolezni na seznam in dokazana povezava z delom.

Ali je poklicna bolezen enaka invalidnosti?

Poklicna bolezen je vzrok, invalidnost pa trajna sprememba delovne zmožnosti.

Delavec ima lahko potrjeno poklicno bolezen, vendar je po zdravljenju še vedno zmožen opravljati svoje delo. Invalidski postopek je potreben, kadar so posledice trajne in pomembno zmanjšajo njegovo delovno zmožnost.

ZPIZ lahko ugotovi:

Invalidnost zato ne pomeni nujno upokojitve. Pogostejši rezultat so omejitve, drugo delovno mesto, krajši delovni čas ali poklicna rehabilitacija.

Kdo lahko začne postopek priznanja poklicne bolezni?

Vlogo vloži delavec pri Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa – KIMDPŠ.

Pri pripravi vloge lahko z njegovim soglasjem sodelujejo:

• osebni zdravnik;
• specialist, ki zdravi bolezen;
• izvajalec medicine dela;
• strokovni delavec za varnost pri delu.

Delavec za vložitev ne potrebuje dovoljenja delodajalca. O obstoju bolezni ne odloča podjetje, temveč interdisciplinarna skupina strokovnjakov na KIMDPŠ.

Stroške postopka krije obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Kaj mora delavec priložiti vlogi?

Čim popolnejšo zdravstveno in delovno dokumentacijo.

Najpomembnejša dokazila so:

• specialistični izvidi in diagnoze;
• izvidi preventivnih zdravstvenih pregledov;
• seznam vseh delodajalcev in delovnih mest;
• natančen opis delovnih nalog;
• trajanje dela na posameznem mestu;
• podatki o kemikalijah, prahu, hrupu ali drugih obremenitvah;
• meritve delovnega okolja;
• izjava o varnosti z oceno tveganja;
• podatki o uporabljeni varovalni opremi;
• dokazila o podobnih obolenjih sodelavcev;
• fotografije, navodila za delo in druga dosegljiva dokumentacija.

Najšibkejši primer je trditev: »Pred boleznijo sem bil zdrav, zato jo je povzročila služba.« Potrebna je dokazljiva povezava med konkretnim dejavnikom in diagnozo.

Kaj se zgodi po vložitvi vloge?

Strokovna skupina preveri bolezen, delovno anamnezo in dejansko izpostavljenost.

Rezultat postopka je lahko:

• potrjena poklicna bolezen;
• ugotovljen sum na poklicno bolezen;
• ugotovitev, da poklicna bolezen ni dokazana.

Če bolezen ni potrjena, lahko delavec ob novi zdravstveni dokumentaciji ponovno vloži vlogo.

Ob potrjeni bolezni KIMDPŠ obvesti delavca, osebnega zdravnika, izvajalca medicine dela, pristojnega delodajalca in Inšpektorat za delo. Delodajalec mora ugotovljeno poklicno bolezen nemudoma prijaviti inšpekciji.

Katere pravice ima delavec s potrjeno poklicno boleznijo?

Njegov položaj je bistveno ugodnejši kot pri običajni bolezni.

Praviloma lahko uveljavlja:

• kritje zdravstvenih storitev, povezanih z boleznijo;
• zdravljenje in rehabilitacijo;
• 100-odstotno odmero nadomestila med bolniško odsotnostjo;
• nadaljevanje nadomestila tudi po prenehanju zaposlitve, dokler znova ni zmožen za delo;
• prilagoditev delovnega mesta in delovnih pogojev;
• premestitev na ustrezno delo;
• delo s krajšim delovnim časom;
• poklicno rehabilitacijo;
• invalidsko pokojnino, če so izpolnjeni pogoji;
• invalidnino za telesno okvaro, če so izpolnjena posebna merila;
• morebitno odškodnino.

100-odstotno nadomestilo pomeni 100 odstotkov zakonsko določene osnove, ne nujno zadnje dejansko izplačane plače z vsemi dodatki.

Ali poklicna bolezen avtomatično prinese invalidsko pokojnino?

Najprej mora biti ugotovljena ustrezna kategorija invalidnosti.

Prednost poklicne bolezni je, da pravica do invalidske pokojnine ni odvisna od tega, koliko pokojninske dobe je delavec dopolnil.

To je pomembno predvsem pri mlajšem človeku, ki bi pri običajni bolezni lahko imel premalo zavarovalne dobe. Še vedno pa mora invalidska komisija ugotoviti takšno zmanjšanje delovne zmožnosti, ki izpolnjuje pogoje za pokojnino.

Pri II. in III. kategoriji so pogosto primernejše druge pravice:

• prilagojeno delovno mesto;
• premestitev;
• delo najmanj štiri ure dnevno;
• delno nadomestilo;
• poklicna rehabilitacija.

Ali mora delodajalec prilagoditi delovno mesto?

Kkadar iz zdravstvenih ugotovitev ali odločbe izhajajo omejitve, ki zahtevajo prilagoditev.

Možni ukrepi so:

• odstranitev nevarne kemične snovi;
• boljše prezračevanje ali odsesavanje;
• učinkovitejša zaščita pred hrupom;
• druga osebna varovalna oprema;
• manj ponavljajočih se gibov;
• krajša izpostavljenost;
• ergonomska prilagoditev;
• premestitev na drugo delo.

Delavca ni smiselno vrniti v enako okolje, ki je njegovo bolezen povzročilo. Potrditev bolezni mora sprožiti tudi preverjanje ocene tveganja za druge zaposlene.

Ali lahko delavec zahteva odškodnino?

Lahko, vendar potrjena poklicna bolezen še ne pomeni avtomatičnega izplačila.

Preveriti je treba odgovornost delodajalca, vzročno zvezo, nastalo škodo in morebitno zavarovanje odgovornosti podjetja.

Odškodninski zahtevek lahko vključuje:

• telesne bolečine in zdravljenje;
• strah;
• zmanjšanje življenjskih aktivnosti;
• izgubljeni dohodek;
• stroške pomoči in rehabilitacije;
• bodočo materialno škodo;
• skaženost;
• duševne bolečine zaradi trajnih posledic.

Pomembno je, ali je delodajalec pravilno ocenil tveganja, izvajal meritve, zagotavljal zdravstvene preglede, usposabljanje in ustrezno varovalno opremo.

Katere so največje težave pri dokazovanju?

Manjkajoče meritve, dolga časovna razdalja in nepopolna delovna dokumentacija.

Najpogostejši problemi so:

• delodajalec ne obstaja več;
• starih meritev izpostavljenosti ni;
• nevarna snov ni bila navedena v oceni tveganja;
• delavec je zamenjal več podjetij;
• bolezen ima več možnih vzrokov;
• prvi simptomi niso bili zapisani;
• delavec je uporabljal podobne snovi tudi zunaj dela;
• zaščitna oprema je obstajala samo na papirju;
• zdravstvena dokumentacija je nepopolna;
• bolezen ni na veljavnem seznamu.

Leta 2024 so delodajalci Inšpektoratu za delo prijavili samo sedem ugotovljenih poklicnih bolezni. Ta številka ne pomeni, da je bilo v Sloveniji samo sedem z delom povzročenih obolenj, temveč kaže tudi na težave pri prepoznavanju, potrjevanju in prijavljanju.

Kaj mora delavec storiti ob prvih znakih bolezni?

Težave mora povezati z delom, jih dokumentirati in čim prej vključiti medicino dela.

Priporočljivi koraki so:

1. zabeležite, kdaj in pri katerem opravilu se simptomi pojavijo;
2. obvestite osebnega zdravnika;
3. zahtevajte obravnavo pri specialistu;
4. težave prijavite izvajalcu medicine dela;
5. pridobite opis delovnega mesta in oceno tveganja;
6. shranite podatke o snoveh, meritvah in zaščitni opremi;
7. pridobite dokumentacijo prejšnjih delodajalcev;
8. vložite vlogo pri KIMDPŠ.

Če se stanje med dopustom ali daljšo odsotnostjo izboljša in se po vrnitvi na delo ponovno poslabša, je to pomemben podatek, ni pa sam po sebi dokončen dokaz.

Članek je splošne informativne narave. Priznanje poklicne bolezni, invalidnosti in odškodnine je odvisno od diagnoze, vrste izpostavljenosti, zavarovanja ter okoliščin posameznega primera.