objavljeno 27.07.2026

Koliko znaša minimalna plača 2026?

Kateri dodatki morajo biti plačani posebej?

Minimalna plača za polni delovni čas znaša 1.481,88 evra bruto oziroma približno 1.000 evrov neto.
izracun placa

Minimalna plača za polni delovni čas znaša 1.481,88 evra bruto oziroma približno 1.000 evrov neto.

Novi znesek velja za delo, opravljeno od 1. januarja do 31. decembra 2026.

Leta 2025 je minimalna plača znašala 1.277,72 evra bruto. Povečanje zato znaša:

  • 204,16 evra bruto mesečno;
  • približno 15,98 odstotka.

Neto znesek ni enak za vse. Odvisen je od davčnih olajšav, vzdrževanih družinskih članov in drugih okoliščin delavca.

Pri krajšem delovnem času delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače, razen kadar dela krajši čas po posebnih predpisih in mu razliko zagotavlja drug sistem.

pregled placa

Da, vendar mora delodajalec za opravljeno polno mesečno delo doplačati razliko do minimalne plače.

Osnovna plača je določena v pogodbi o zaposlitvi in je lahko nižja od minimalne plače. To ne pomeni, da sme biti končno plačilo delavca nižje.

Primer

Pogodbena osnovna plača znaša 1.350 evrov bruto:

  • minimalna plača: 1.481,88 evra;
  • osnovna plača: 1.350,00 evra;
  • doplačilo do minimalne plače: 131,88 evra bruto.

Dodatki za posebne pogoje dela se nato obračunajo posebej.

Če delavec ni zaposlen ali ne dela celoten mesec, se minimalna plača upošteva sorazmerno glede na opravljeni čas in razloge odsotnosti.

raznolikost delo

Dodatki, delovna uspešnost in poslovna uspešnost morajo biti plačani nad minimalno plačo.

Posebej se obračunajo:

  • dodatek za nadurno delo;
  • dodatek za nočno delo;
  • dodatek za delo v nedeljo;
  • dodatek za delo na praznik oziroma dela prost dan;
  • dodatki zaradi posebnih obremenitev ali neugodnih vplivov okolja;
  • dodatek za delovno dobo;
  • plačilo za delovno uspešnost;
  • plačilo za poslovno uspešnost.

V minimalno plačo prav tako ne sodijo:

  • povračilo prehrane;
  • povračilo prevoza;
  • regres za letni dopust;
  • dnevnice in povračila službenih poti;
  • odpravnina;
  • jubilejne nagrade in drugi prejemki iz delovnega razmerja.

Delodajalec zato dodatka za nočno ali nedeljsko delo ne sme uporabiti za zapolnitev razlike do minimalne plače.

Na plačilni listi morajo biti osnovna plača, doplačilo do minimalne plače in vsi dodatki prikazani ločeno.

Delavec naj preveri:

  • pogodbeno osnovno plačo;
  • mesečno delovno obveznost;
  • število rednih in nadurnih ur;
  • doplačilo do minimalne plače;
  • odstotke in osnove dodatkov;
  • nadomestila za odsotnost;
  • povračilo prehrane in prevoza;
  • obračunane prispevke in dohodnino;
  • končni bruto in neto znesek.

Pisni obračun plače je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec ob neplačilu predlaga izvršbo.

Terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih. Kršitev se lahko prijavi tudi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

  • višji dohodek zaposlenih z najnižjimi plačami;
  • zmanjševanje plačne revščine;
  • večja kupna moč gospodinjstev;
  • pritisk na izboljšanje produktivnosti in organizacije dela.
  • nepravilno vštevanje dodatkov;
  • nejasno prikazano doplačilo;
  • rast stroškov dela za podjetja;
  • zmanjševanje razlik med zahtevnejšimi in manj zahtevnimi delovnimi mesti;
  • nepravilne evidence opravljenih ur;
  • izplačevanje dela plače mimo uradnega obračuna.

Karlion pogled

Minimalna plača ni celoten strošek delodajalca in tudi ni najnižja dovoljena osnovna plača v pogodbi. Je najnižji mesečni bruto znesek, ki ga mora delavec prejeti za polni delovni čas, preden se prištejejo zakonsko izločeni dodatki.

Podjetja naj ob dvigu minimalne plače preverijo tudi razmerja med plačnimi razredi. Če se zviša samo plača na dnu, se lahko odgovornost, zahtevnost in izkušnje zaposlenih prenehajo ustrezno razlikovati.

Pravilna plačilna lista mora delavcu omogočiti, da brez ugibanja ugotovi, za kaj je prejel posamezen znesek.


Avtor: Gregor Vencelberger
Ustanovitelj Karlion | Svetovalec za delovna razmerja