Kaj pripada delavcu ob odpovedi iz poslovnega razloga?

Kdaj je odpoved iz poslovnega razloga zakonita?

Kadar zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih razlogov preneha potreba po delu pod pogoji iz pogodbe.

Poslovni razlog lahko predstavlja:

• zmanjšanje naročil ali prihodkov;
• ukinitev delovnega mesta;
• reorganizacija podjetja;
• združitev oddelkov;
• avtomatizacija dela;
• zaprtje poslovalnice;
• prenos nalog na druge zaposlene ali zunanjega izvajalca.

Razlog mora biti resničen in dovolj resen. Preimenovanje delovnega mesta ali zaposlitev druge osebe za praktično enako delo lahko pokažeta, da je bil poslovni razlog navidezen.

Odpoved mora biti pisna, obrazložena in pravilno vročena. Dokazno breme glede obstoja razloga je na strani delodajalca.

AI-ilustracija

Ali je padec prometa dovolj za odpoved iz poslovnega razloga?

Lahko je utemeljen ekonomski razlog, če ga delodajalec konkretno navede, dokaže in pokaže, kako je zaradi njega prenehala potreba po delu pod pogoji delavčeve pogodbe.

To pokaže sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 95/2016 z dne 17.05.2016. Delodajalec je poslovodji ene poslovne enote 28.11.2014 odpovedal pogodbo zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov. Navedel je slabše poslovanje, potrebo po optimizaciji stroškov ter odločitev, da posebno delovno mesto poslovodje v tej enoti ne bo več zasedeno. Naloge je razporedil med že zaposlene delavce.

Tabela povzema ta konkretni spor in ni univerzalen seznam dokazov. Sodišče je presodilo, da je delodajalec dokazal upad prometa ter resnično organizacijsko spremembo. Delavkino revizijo je zavrnilo, zato je v sporu uspel delodajalec. VIII Ips 95/2016, točke 7–11.

Pomembno je, da je bil razlog vezan na poslovno enoto, v kateri je delavka delala. Delodajalcu ni bilo treba dokazati enakega upada po celotnem podjetju. Ker je bila delavka edina poslovodja v tej enoti, mu v okoliščinah tega spora tudi ni bilo treba pojasnjevati, zakaj je izbral njo namesto poslovodij drugih enot. Pdp 778/2015, točke 7–12.

Kaj današnja praksa doda temu primeru?

Padec prometa ne pomaga, če v odpovedi ni konkretno naveden ali če delodajalec ne dokaže dejanske spremembe, zaradi katere je prenehala potreba po delu.

V zadevi Pdp 240/2024 se je delodajalec med sodnim postopkom skliceval tudi na slabe rezultate, upad prihodkov in prometa. V sami odpovedi pa je konkretno navedel predvsem organizacijski razlog: združitev nabave in prodaje. Sodišče je presodilo, da odpovednega razloga med sporom ne sme širiti z dodatnimi razlogi. Predloženi sanacijski program zatrjevane reorganizacije ni dokazoval, zato je odpoved ostala nezakonita. Pdp 240/2024, točke 9–12.

Nasprotno je v zadevi Pdp 347/2025 delodajalec uspel: zmanjšanje dejavnosti je podprl z izpovedbami, posledični upad prihodkov s prometom na transakcijskem računu, naloge pa je dejansko razdelil med druge izvajalce. Sodišče je ugotovilo, da razlog ni bil navidezen. Pdp 347/2025, točke 10–14.

Če formalni ukinitvi delovnega mesta sledi nadaljevanje istega dela pri novo zaposlenem človeku, lahko dejstva kažejo na navidezno reorganizacijo. Tak položaj podrobneje obravnava članek Ali je poslovna odpoved zakonita, če podjetje zaposli nekoga drugega?.

Za delodajalca je zato koristno, da pred odpovedjo pripravi časovno usklajeno sled: primerljive podatke o prometu ali naročilih, odločitev o organizacijski spremembi, opis razporeditve nalog in jasno povezavo s pogodbenim delom zaposlenega. V odpovedi mora biti dejanski razlog dovolj konkreten, saj ga pozneje ni mogoče nadomestiti z drugim, bolje dokazljivim razlogom.

Delavec, ki meni, da je razlog navidezen, pa mora konkretno pojasniti okoliščine, ki to kažejo: kdo je delo prevzel, ali je bil zaposlen nov človek, ali se je vsebina dela res spremenila ter kateri dokumenti ali priče to podpirajo. Dokazno breme za resničnost odpovednega razloga ostaja na delodajalcu, vendar to ne pomeni, da delavcu ni treba navesti dejstev, na katerih temelji njegov ugovor. ZDR-1, 84., 87. in 89. člen.

Kolikšen je odpovedni rok?

Od 15 do 80 dni, odvisno od zaposlitvene dobe pri delodajalcu.

Minimalni odpovedni roki so:

• do enega leta zaposlitve: 15 dni;
• od enega do dveh let: 30 dni;
• nad dve leti: 30 dni in dodatna dva dneva za vsako dopolnjeno leto;
• največ: 60 dni;
• nad 25 let zaposlitve: 80 dni.

Kolektivna pogodba dejavnosti lahko pri več kot 25 letih določi krajši rok, vendar ne manj kot 60 dni.

V odpovednem roku delavec praviloma dela in prejema plačo. Delodajalec mu mora omogočiti najmanj dve uri plačane odsotnosti na teden za iskanje nove zaposlitve.

Stranki se lahko pisno dogovorita tudi za denarno povračilo namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

AI-ilustracija

Katere druge pravice ima delavec?

Lahko izpodbija odpoved, prejme denarno nadomestilo in zahteva vsa neizplačana plačila.

Delavcu lahko pripadajo:

• neizplačana plača in dodatki;
• sorazmerni del regresa;
• izraba preostalega dopusta;
• nadomestilo za neizrabljen dopust, kadar izraba pred prenehanjem ni mogoča;
• denarno nadomestilo za brezposelnost;
• sodno varstvo.

Zakonitost odpovedi mora delavec izpodbijati pred delovnim sodiščem v 30 dneh od vročitve.

Za denarno nadomestilo se mora praviloma prijaviti pri ZRSZ in vložiti zahtevo v 30 dneh po prenehanju zavarovanja.

Če delodajalec ponudi ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, mora delavec ponudbo skrbno preveriti. Zavrnitev lahko pomeni izgubo odpravnine in nadomestila za brezposelnost.

Posebno varovane skupine

Dodatno varstvo lahko velja za: nosečnice in starše na starševskem dopustu; predstavnike delavcev; delavce pred upokojitvijo; invalide; delavce na bolniški odsotnosti.

Bolniška sama po sebi ne preprečuje vročitve odpovedi. Če je delavec ob izteku odpovednega roka še vedno odsoten, lahko delovno razmerje preneha ob vrnitvi na delo, najpozneje pa šest mesecev po izteku odpovednega roka.

Prednosti za podjetje

• prilagoditev dejanskim gospodarskim razmeram;
• možnost reorganizacije in tehnoloških sprememb;
• zmanjšanje stroškov ob trajnem upadu dela;
• jasna zakonska pot za ukinitev nepotrebnega delovnega mesta.