Ali pravica do odklopa v Sloveniji deluje tudi v praksi?

Ali lahko že ocenimo, ali pravica do odklopa deluje?

Ne povsem. Pravilniki so sprejeti, vendar za zdaj še nimamo obsežne nove slovenske raziskave o njihovem dejanskem učinku.

Delodajalci so morali ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024. Kaj pravica pomeni, kdaj je dosegljivost dovoljena in kaj lahko delavec stori ob kršitvi, smo že pojasnili v članku Ali mora delavec po službi odgovarjati na klice in sporočila?

Toda sprejetje pravilnika še ne pomeni, da zaposleni po koncu delovnika resnično odložijo telefon.

Inšpektorat RS za delo v letu 2024 ni ugotovil kršitev, prejel pa je nekaj prijav in več vprašanj. Uradno poročilo za leto 2025 navaja dve ugotovljeni kršitvi pravice do odklopa.

Majhno število ugotovljenih kršitev ne dokazuje, da sistem povsod deluje. Pomeni predvsem, da je bilo v zaključenih postopkih ugotovljenih malo kršitev. Na rezultat vplivajo tudi število prijav, izvedeni nadzori in možnost dokazovanja pričakovane dosegljivosti.

Kaj podatki razkrivajo o delu po koncu delovnika?

Kratek odgovor: Delo v prostem času je bilo v Sloveniji razširjeno že pred zakonsko ureditvijo pravice do odklopa.

Slovenska raziskava o delu na domu iz leta 2021 je pokazala:

• 77 % sodelujočih iz javnega sektorja je v prostem času odgovarjalo na službene klice ali e-pošto;
• v zasebnem sektorju je bilo takšnih 84 %;
• nedokončane naloge je po delovniku opravljalo 54 % sodelujočih iz javnega in 53 % iz zasebnega sektorja;
• 96 % sodelujočih iz javnega in 95 % iz zasebnega sektorja se je strinjalo, da je po službi potreben čas za odklop.

Raziskava je bila opravljena v obdobju razširjenega dela na domu in pred sprejetjem sedanje zakonske ureditve. Zato ne predstavlja meritve današnjega stanja, jasno pa pokaže, kako močno je bila kultura dosegljivosti prisotna že pred uvedbo ukrepov.

Nove primerljive slovenske raziskave, ki bi zanesljivo pokazala spremembo po novembru 2024, za zdaj ni. Zato še ne moremo odgovoriti, ali so pravilniki zmanjšali število klicev, sporočil in neplačanega dela.

Kdo je najbolj izpostavljen stalni dosegljivosti?

Kratek odgovor: Vodje, pisarniški delavci, zaposleni z velikim obsegom nalog in tisti, ki uporabljajo digitalna orodja ali delajo na daljavo.

Eurofound je na podlagi podatkov iz leta 2024 ugotovil, da je približno vsak peti zaposleni v EU zunaj delovnega časa kontaktiran najmanj večkrat mesečno.

Vsaj občasne službene stike zunaj delovnika navaja:

• 63 % zaposlenih, ki delajo na daljavo;
• 48 % zaposlenih, ki delajo samo v prostorih delodajalca.

Najpogosteje so kontaktirani vodilni delavci. Pomembni dejavniki niso samo kraj dela, temveč tudi uporaba digitalnih orodij, prilagodljiv delovni čas in količina dela, ki je zaposleni ne more opraviti znotraj rednega delovnika.

Razlika se kaže tudi pri stresu. Med zaposlenimi, ki so kontaktirani vsak dan, jih 59 % navaja, da stres pri delu doživljajo vedno ali skoraj vedno. Med tistimi, ki zunaj delovnega časa niso nikoli kontaktirani, je takšnih 17 %.

Ali pravilnik zadostuje za resnični odklop?

Lahko pomaga, vendar brez spremembe organizacije dela hitro ostane le zapis na papirju.

Kljub temu so zaposleni v podjetjih z urejeno politiko poročali o boljših rezultatih:

• 92 % jih je pozitivno ocenilo usklajenost dela z družinskimi in drugimi obveznostmi, v podjetjih brez politike pa 80 %;
• o stresu ali tesnobi je poročalo 28 % zaposlenih s politiko odklopa in 38 % zaposlenih brez nje;
• dodatno delo zaradi stikov zunaj delovnega časa je opravljalo 14 % zaposlenih s politiko in 19 % brez nje.

Pravilnik torej lahko izboljša razmere, vendar sam ne prepreči večernih sporočil in dela. Učinek je odvisen od vedenja vodij, obsega dela, nadomeščanja in dejanskih posledic, kadar nekdo pravil ne spoštuje.

Ko delo na daljavo postane navidezni dopust

Zaposlena v računovodstvu je v anonimiziranem pričevanju opisala podjetje, v katerem zaradi pomanjkanja kadra in nejasne razdelitve odgovornosti meja med službo in zasebnim življenjem skoraj ne obstaja.

Po njenih navedbah zaposleni opravljajo delo iz pisarne, doma, zvečer in med vikendi. Omogočeno jim je tudi, da brez koriščenja dopusta odidejo v tujino in delo nadaljujejo od tam. V zameno za prilagodljivost nekateri delajo tudi do deset ur na dan.

Če zaposleni še naprej opravlja delovne naloge, takšen odhod ni letni dopust, temveč delo z druge lokacije. Primer kaže, kako se lahko ugodnost spremeni v sistem stalne dosegljivosti: delavec pridobi svobodo glede kraja dela, izgubi pa jasno mejo, kdaj se delo konča.

Pričevanje predstavlja osebno izkušnjo in ne splošne ugotovitve o slovenskih podjetjih. Dobro pa ponazarja tveganja, na katera opozarjajo tudi širše evropske raziskave.