Ali se lahko iz Slovenije zaposlite pri tujem podjetju?

Ali se lahko zaposlim pri tujem podjetju brez odprtja s.p.?

Tuja družba lahko z osebo, ki dela iz Slovenije, sklene pogodbo o zaposlitvi tudi brez podružnice v Sloveniji.

Odpiranje s.p. ni obvezno samo zato, ker delodajalec nima sedeža v Sloveniji. Neposredna zaposlitev pa zahteva, da tuji delodajalec in delavec pravilno uredita:

• prijavo v obvezna socialna zavarovanja;
• obračun in plačilo prispevkov;
• prijavo plače FURS-u;
• akontacijo dohodnine;
• spoštovanje obveznih pravic delavca;
• morebitno uporabo mednarodnega sporazuma o socialni varnosti.

Če delavec delo običajno opravlja iz Slovenije, izbira tujega prava v pogodbi praviloma ne more izključiti obveznih pravic, ki bi mu pripadale po zakonodaji države običajnega opravljanja dela.

To lahko vključuje pravila o:

• delovnem času in počitku;
• minimalnem dopustu;
• varnosti in zdravju pri delu;
• odpovedi pogodbe;
• minimalnih standardih plačila;
• varstvu pred diskriminacijo.

Tuja družba lahko administracijo uredi neposredno, prek slovenskega računovodskega ali davčnega zastopnika oziroma prek ponudnika Employer of Record – EOR, ki delavca formalno zaposli v Sloveniji.

Nemško in ameriško podjetje nista enak primer

Pri delodajalcu iz Nemčije se uporabljajo evropska pravila o usklajevanju sistemov socialne varnosti. Pri ameriškem ali drugem delodajalcu iz tretje države pa je treba preveriti, ali ima Slovenija s to državo sklenjen sporazum o socialni varnosti in kaj ta sporazum ureja.

Zato postopka, ki velja za nemškega delodajalca, ni mogoče avtomatično uporabiti tudi za podjetje iz ZDA.

Kdo prijavi delavca in kdo plača prispevke?

Najprej je treba določiti, zakonodaja katere države se uporablja. Šele nato se določi, kdo oddaja obračune in plačuje prispevke.

Če oseba stalno dela iz Slovenije samo za delodajalca iz druge države EU, zanjo praviloma velja slovenska zakonodaja o socialni varnosti. Drugače je lahko pri začasni napotitvi, delu v več državah ali veljavnem potrdilu A1.

Po pravilih EU mora delodajalec, ki nima sedeža v pristojni državi, izpolnjevati obveznosti, ki jih ta država nalaga delodajalcem. Delodajalec in delavec se lahko dogovorita, da delavec v njegovem imenu praktično izvede prijave in plačila, vendar tak dogovor delodajalca ne razbremeni njegove osnovne odgovornosti.

Kdaj se uporablja obrazec OPSVT?

Obrazec OPSVT je namenjen zaposlenim pri tujih delodajalcih, za katere se po pravilih EU uporablja slovenska zakonodaja in so sami določeni tudi kot zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca.

V tem primeru delavec prek eDavkov izračuna in prijavi prispevke za:

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• zdravstveno zavarovanje;
• dolgotrajno oskrbo;
• starševsko varstvo;
• zavarovanje za primer brezposelnosti.

OPSVT je treba predložiti najpozneje do 15. dne v mesecu za izplačila, prejeta v preteklem mesecu.

Pomembno: OPSVT ni univerzalni obrazec za vsako zaposlitev pri kateremkoli tujem podjetju. Pri delodajalcu iz ZDA ali druge tretje države je treba način zavarovanja preveriti glede na mednarodni sporazum in konkretno podlago za zavarovanje.

Prijava v obvezna socialna zavarovanja se praviloma uredi z obrazcem M-1, ki ga mora zavezanec vložiti v osmih dneh od nastanka pravnega razmerja. Kdo je zavezanec in katera zavarovalna podlaga je pravilna, je treba potrditi pri ZZZS.

Najnižja osnova za prispevke v letu 2026

Za izplačila od 01.03.2026 do 28.02.2027 znaša najnižja mesečna osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju 1.521,62 evra.

Gre za 60 odstotkov povprečne mesečne plače za leto 2025, ki je znašala 2.536,03 evra.

To ni minimalna plača in tudi ne pomeni, da vsak zaposleni pri tujem delodajalcu plačuje enak znesek prispevkov. Če je dejanska osnova višja, se prispevki obračunajo od višje osnove.

AI-ilustracija

AI-ilustracija

Kako se prijavi tuja plača in prepreči dvojna obdavčitev?

Slovenski davčni rezident mora plačo tujega delodajalca prijaviti FURS-u, tudi če je izplačana na račun v tujini.

Rezident Slovenije je praviloma obdavčen od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, v kateri državi jih je prejel.

Kadar plačo izplača tuje podjetje, ki v Sloveniji ni plačnik davka, delavec odda obrazec DOHZAP št. 1 – Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente.

Za prvi redni mesečni dohodek je treba napoved vložiti v 15 dneh od prvega prejema plače. Ponovno jo je treba vložiti, če se plača ali drugi pogoji, ki vplivajo na akontacijo, spremenijo za več kot deset odstotkov.

Regres, božičnico, trinajsto plačo in druga neredna izplačila je treba napovedati ločeno, praviloma do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Ali lahko plačo obdavčita obe državi?

Mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja določa, katera država sme obdavčiti dohodek.

Pri zaposlitvi je pomembno predvsem, kje delavec fizično opravlja delo. Če oseba vse delo opravlja iz domače pisarne v Sloveniji, tuja država praviloma ne dobi pravice do obdavčitve zgolj zato, ker ima delodajalec tam sedež.

Če je bil davek v tujini odtegnjen upravičeno, ga lahko slovenski rezident uveljavlja kot odbitek. V Sloveniji nato praviloma plača samo morebitno razliko do slovenske dohodnine.

Odbitek je treba uveljavljati:

• v medletni napovedi dohodka;
• ponovno v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine;
• oziroma v letni napovedi do 31. julija, če informativnega izračuna ni prejel.

Priložiti je treba dokazila o tujem dohodku in dejansko plačanem davku.

Če je tuji delodajalec davek odtegnil brez podlage v mednarodni pogodbi, FURS odbitka ni dolžan priznati samo zato, ker je bil davek plačan. V takem primeru mora delavec praviloma zahtevati vračilo v državi, kjer je bil davek neupravičeno odtegnjen.

Je boljša neposredna zaposlitev ali delo prek s.p.?

Neposredna zaposlitev je primerna za pravo delovno razmerje, s.p. pa za dejansko samostojno opravljanje storitev.

S.p. ni varen obvoz, kadar razmerje vsebuje elemente zaposlitve. Če oseba dela osebno, neprekinjeno, po navodilih podjetja, v njegovem organiziranem procesu in brez prave podjetniške samostojnosti, lahko obstajajo elementi prikritega delovnega razmerja.

Kaj preveriti pred podpisom pogodbe?

Pred začetkom dela naj bodo pisno določeni:

• država, iz katere se bo delo dejansko opravljalo;
• status delavca in vrsta pogodbe;
• bruto plača, valuta in datum izplačila;
• kdo bo uredil prijavo M-1;
• katera država je pristojna za socialno varnost;
• kdo oddaja OPSVT, če je ta potreben;
• kdo plačuje prispevke delavca in delodajalca;
• kdo prijavlja plačo FURS-u;
• ali bo v tujini odtegnjen davek in na kateri podlagi;
• pravice do dopusta, bolniške odsotnosti in odpovednega roka;
• povračilo stroškov opreme, interneta in dela od doma;
• morebitna uporaba lokalnega obračuna plače ali ponudnika EOR.

Najpogostejše napake

podpis pogodbe za »contractorja«, čeprav delo vsebuje vse elemente zaposlitve;

• začetek dela brez prijave v socialna zavarovanja;
• prepričanje, da bo vse uredil tuji delodajalec;
• avtomatična uporaba OPSVT brez preverjanja zavarovalne podlage;
• neprijavljanje plače, ker je nakazana na tuji račun;
• zamenjevanje najnižje prispevne osnove z minimalno plačo;
• uveljavljanje tujega davka brez potrdila o njegovem plačilu;
• izbira tujega prava z domnevo, da slovenske obvezne pravice ne veljajo;
• odprtje s.p. samo zato, ker tuje podjetje ne želi urediti zaposlitve.