Vas lahko delodajalec nadzoruje med bolniško odsotnostjo?

Kako lahko delodajalec preverja bolniško?

Preverja lahko spoštovanje bolniškega režima, ne pa zdravstvenega stanja po lastni presoji.

Najpogostejše oblike nadzora so:

• obisk delavca na domu,
• preverjanje spoštovanja dovoljenega gibanja,
• opazovanje na javno dostopnih krajih,
• zbiranje javno dostopnih informacij,
• najem licenciranega detektiva,
• predlog ZZZS za izvedbo nadzora.

O ugotovitvah se lahko pripravi zapisnik oziroma poročilo, ki se pozneje uporabi v delovnopravnem postopku.

AI-ilustracija

Katere podatke lahko pridobi delodajalec ali detektiv?

Pridobi lahko samo podatke, potrebne za nadzor bolniške in organizacijo dela.

Delodajalec lahko praviloma pridobi:

• predvideno trajanje odsotnosti,
• razlog odsotnosti v splošni obliki, na primer bolezen, poškodba ali nega,
• navodila glede počitka in dovoljenega gibanja,
• podatek, ali delavec spoštuje določeni režim.

Delodajalec nima pravice zahtevati diagnoze, izvidov, podrobnosti zdravljenja ali drugih zdravstvenih podatkov, ki niso potrebni za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja.

Detektiv ima enak dovoljen obseg podatkov kot delodajalec. Za delo mora imeti ustrezno pogodbo, pisno pooblastilo in veljavno licenco.

AI-ilustracija

Ali mora biti delavec ves čas doma?

Ne vedno – odločilna so navodila zdravnika.

Bolniška odsotnost sama po sebi ne pomeni hišnega pripora. Zdravnik lahko odredi:

• strogo mirovanje doma,
• dovoljene izhode zaradi zdravljenja,
• sprehode in gibanje v kraju bivanja,
• druge aktivnosti, ki pomagajo pri zdravljenju.

Če delavca ob obisku ni doma, to še ni samodejen dokaz zlorabe. Lahko je bil pri zdravniku, v lekarni, na terapiji ali na dovoljenem sprehodu.

Za potovanje iz kraja bivanja je treba pridobiti odobritev pristojnega zdravnika oziroma drugega pristojnega organa.

Kakšne so posledice kršitve bolniškega režima?

Možna je tudi izredna odpoved, vendar ni vsaka kršitev dovolj resna.

ZDR-1 dopušča izredno odpoved, če delavec:

• ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije,
• med bolniško opravlja pridobitno delo,
• brez potrebne odobritve odpotuje iz kraja bivanja.

Pred odpovedjo mora delodajalec praviloma delavcu omogočiti zagovor. Dokazati mora kršitev in tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Sodišča poudarjajo, da vsaka manjša kršitev bolniškega režima še ne upravičuje izredne odpovedi.

Izredno odpoved mora delodajalec praviloma podati najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najpozneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Prednosti nadzora

• preprečevanje očitnih zlorab bolniške,
• zaščita delodajalca in sodelavcev,
• lažja organizacija nadomeščanja,
• pridobitev dokazov pred uvedbo postopka.

Najpogostejši kršitve pri nadzoru

• pretirano fotografiranje ali sledenje,
• zahtevanje diagnoze in zdravstvene dokumentacije,
• napačen sklep, da mora biti delavec ves čas doma,
• nadzor brez jasnega namena in pravne podlage,
• izredna odpoved zaradi manjše ali nedokazane kršitve.

Delavec naj ob začetku bolniške pridobi jasna pisna navodila glede gibanja. Če prejme vabilo na zagovor ali odpoved, naj se odzove pisno in pravočasno predloži dokazila o dovoljenih aktivnostih.