Do kdaj je treba porabiti stari dopust in kdaj se prenese v naslednje leto?
Preostanek dopusta se lahko pod pogoji prenese do 30. junija, ob določenih odsotnostih pa do 31. decembra naslednjega leta. Preverite tudi dolžnosti delodajalca.
AI-ilustracija
Delavec mora praviloma najmanj dva tedna dopusta izrabiti v tekočem letu, preostanek pa lahko v dogovoru z delodajalcem porabi do 30. junija naslednjega leta. Zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka je rok lahko 31. december naslednjega leta.
Pri starem dopustu ni dovolj pogledati samo števila dni v kadrovskem programu. Pomembno je, zakaj dopust ni bil izrabljen, ali ga je delavec lahko načrtoval ter ali ga je delodajalec pravočasno in jasno opozoril na preostanek in možne posledice.
Koliko dopusta je treba porabiti v tekočem letu?
Delodajalec mora omogočiti izrabo v tekočem koledarskem letu, delavec pa mora do konca leta izrabiti najmanj dva tedna. Preostanek se lahko po dogovoru prenese do 30. junija naslednjega leta.
To ni splošna pravica, da lahko delavec brez dogovora vse dni prihrani za naslednje poletje. Dopust je namenjen sprotnemu počitku, zato morata obe strani termine načrtovati dovolj zgodaj.
Kdaj velja daljši rok do 31. decembra?
Če delavec dopusta ni mogel izrabiti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, lahko neizrabljeni dopust porabi do 31. decembra naslednjega leta.
Odločilna je dejanska nemožnost izrabe. Kratka odsotnost ob koncu obdobja ne pomeni nujno, da se vsak neporabljeni dan avtomatično podaljša; preveriti je treba celotno časovnico in veljavno ureditev.
AI-ilustracijaAli dopust 30. junija avtomatično propade?
Ne vedno. Evropska in slovenska sodna praksa poudarjata aktivno vlogo delodajalca. Pred izgubo pravice mora imeti delavec resnično možnost, da dopust izrabi.
Vrhovno sodišče je leta 2025 izpostavilo, da zgolj obvestilo o odmeri do 31. marca ni nujno dovolj. Delodajalec mora delavca konkretno obvestiti o preostanku, ga spodbuditi k izrabi in ga pravočasno opozoriti na posledice neizrabe. Ali je bila dolžnost izpolnjena, se presoja glede na dogovore in okoliščine posameznega primera.
Kaj mora storiti delodajalec?
Voditi mora pregleden podatek o odmeri in porabi, omogočiti realne termine ter pravočasno opozoriti delavca. Če njegove prošnje zavrača, mora ponuditi izvedljivo možnost pred iztekom roka.
Dobro splošno elektronsko obvestilo je koristno, še boljša pa je osebna informacija: koliko dni ostaja, do kdaj jih je mogoče izrabiti in kaj se lahko zgodi, če delavec kljub dejanski možnosti dopusta ne zahteva.
KDO DOLOČA TERMIN LETNEGA DOPUSTA
Kaj mora storiti delavec?
Delavec naj ne čaka na zadnji teden junija. Preostanek naj preveri pisno, pravočasno predlaga termin in shrani odgovor. Če mu delodajalec izrabo zavrne, naj zahteva drug termin ter ohrani dokazila.
Če je bil odsoten zaradi bolezni ali starševskih pravic, naj shrani odločbe in natančno časovnico odsotnosti. Podatek v aplikaciji ni vedno dokončna pravna presoja.
AI-ilustracijaAli se dopust prenese k novemu delodajalcu?
Ne gre za isti prenos. Pri menjavi službe vsak delodajalec praviloma zagotovi sorazmerni del dopusta glede na trajanje zaposlitve pri njem. Stari dnevi se ne prenesejo kot dobroimetje v kadrovski sistem novega delodajalca.
To vprašanje podrobneje obravnava članek Koliko dopusta vam pripada ob menjavi službe?, zato ta članek ostaja osredotočen na prenos med koledarskimi leti pri istem delodajalcu.
Kaj pa denarno nadomestilo?
Med trajanjem zaposlitve dopusta praviloma ni mogoče zamenjati za denar. Dogovor o nadomestilu je dopusten ob prenehanju delovnega razmerja, kadar dopusta pred prenehanjem objektivno ni bilo mogoče izrabiti. Sam neizkoriščen saldo še ne pomeni avtomatičnega izplačila.
KOLIKO DOPUSTA PRIPADA OB MENJAVI SLUŽBE
Kako vpliva dolgotrajna bolniška?
Dolgotrajna odsotnost je eden najpogostejših razlogov, da delavec dopusta ne more izrabiti v običajnem obdobju. Vendar je treba ločiti leto nastanka pravice, čas odsotnosti, morebitna vmesna obdobja vrnitve na delo ter podaljšani rok.
Delavec naj ne predvideva, da bo kadrovski sistem vse dni pravilno prenesel brez preverjanja. Pred vrnitvijo ali kmalu po njej naj pisno zaprosi za stanje po posameznih letih in predlog izrabe. Delodajalec pa naj ne čaka do izteka podaljšanega obdobja, preden delavcu prvič pove, da ima še neizrabljene dni.
Praktičen primer
Delavcu konec oktobra ostane osem dni dopusta. Štiri dni želi porabiti decembra, štiri pa spomladi naslednjega leta. Delodajalec decembrski termin zaradi utemeljenega vrhunca dela zavrne, vendar potrdi januarski termin in pisno navede preostanek. Takšno usklajevanje kaže, da je bila izraba realno omogočena.
Drugače je, če delavec večkrat predlaga termine, vsi so zavrnjeni, nato pa mu podjetje po 30. juniju sporoči, da so dnevi propadli. Takrat so pomembne njegove prošnje, odgovori delodajalca in izpolnitev pojasnilne dolžnosti.
Kontrolni seznam za konec leta
- preverite odmero, porabljene dni in preostanek po posameznem letu;
- določite najmanj dva tedna izrabe v tekočem letu;
- preostanek načrtujte pred 30. junijem;
- pri daljši odsotnosti preverite možnost roka do 31. decembra;
- vse predloge in zavrnitve hranite pisno;
- ne zamenjujte prenosa k naslednjemu letu s pravicami pri novem delodajalcu.
Dopust ne bi smel izginiti zaradi tišine v kadrovskem programu
Odgovornost ni samo na delavcu ali samo na delodajalcu. Delavec mora termin zahtevati pravočasno, delodajalec pa mora zagotoviti resnično možnost izrabe in jasno opozorilo. Najboljša praksa je četrtletni pregled preostanka, ne krizno usklajevanje konec junija.
