Ali je delo prek s.p. za enega naročnika zakonito?

Ali je delo samo za enega naročnika prepovedano?

Kratek odgovor: Ne. En naročnik ali visok delež prihodkov od istega podjetja še ne pomenita avtomatično prikrite zaposlitve.

Samostojni podjetnik lahko zakonito dela samo za enega naročnika, če delo dejansko opravlja podjetniško in samostojno.

Znaki resnične samostojnosti so predvsem:

• sam določa način in čas dela;
• ni vključen v razpored zaposlenih;
• naročnik mu ne odreja vsakodnevnih navodil;
• lahko delo organizira sam ali ga zaupa drugi osebi;
• uporablja svojo opremo in poslovna sredstva;
• odgovarja za rezultat, ne za prisotnost;
• sam določa ceno storitve;
• nosi poslovno tveganje;
• lahko dela tudi za druge naročnike;
• sam odloča, kdaj ne bo delal.

Samo dejstvo, da podjetnik vsak mesec izda podoben račun, še ne dokazuje delovnega razmerja. Prav tako ga ne dokazuje občasno usklajevanje z naročnikom. Presoja se celoten dejanski način sodelovanja.

Poimenovanje pogodbe pri tem ni odločilno. Pogodba se lahko imenuje pogodba o poslovnem sodelovanju, svetovalna pogodba ali pogodba o izvajanju storitev, vendar se bo vedno presojalo, kako se delo opravlja v resnici.

Kakšna je razlika med ekonomsko odvisno osebo in prikrito zaposlenim?

Ekonomsko odvisna oseba je še vedno samostojna, prikrito zaposleni pa dela pod nadzorom in navodili podjetja.

Ekonomsko odvisna oseba

Po 213. členu ZDR-1 je ekonomsko odvisna oseba samozaposlena oseba, ki:

• delo opravlja osebno;
• delo opravlja za plačilo in dalj časa;
• dela samostojno;
• sama ne zaposluje delavcev;
• najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Ključna beseda je samostojno. Oseba je finančno odvisna od enega naročnika, vendar ta ne vodi njenega dela enako, kot delodajalec vodi zaposlenega.

Ekonomsko odvisni osebi pripada omejeno varstvo glede:

• prepovedi diskriminacije;
• minimalnih odpovednih rokov;
• prepovedi odpovedi iz neutemeljenih razlogov;
• primerljivega plačila za dogovorjeno delo;
• odškodninske odgovornosti.

Za uveljavljanje tega varstva mora po koncu koledarskega ali poslovnega leta naročnika obvestiti o svoji ekonomski odvisnosti in mu posredovati podatke, potrebne za njeno presojo.

Status ekonomsko odvisne osebe ne prinaša vseh pravic zaposlenega. Sam po sebi ne zagotavlja regresa, plačanega dopusta, povračila prehrane in prevoza ali plačanih nadur.

Prikrito delovno razmerje

Po 4. členu ZDR-1 gre za delovno razmerje, kadar oseba:

• delo opravlja prostovoljno;
• se vključi v organiziran delovni proces podjetja;
• delo opravlja za plačilo;
• delo opravlja osebno in nepretrgano;
• dela po navodilih in pod nadzorom podjetja.

Če so ti elementi podani, se delo po drugem odstavku 13. člena ZDR-1 ne sme opravljati prek pogodbe civilnega prava ali s.p.

Med najpogostejšimi opozorilnimi znaki so:

• obvezen vsakodnevni prihod ob določeni uri;
• evidentiranje prihodov in odhodov;
• vnaprej določen delovni čas;
• odobravanje dopusta ali odsotnosti;
• neposredni nadrejeni;
• redno ocenjevanje delovne uspešnosti;
• delo na sistemiziranem delovnem mestu;
• uporaba službenega e-naslova in internih sistemov;
• enake naloge kot pri zaposlenih;
• prepoved dela za druge naročnike;
• navidezno mesečno izdajanje računov namesto plačilne liste;
• obvezna osebna prisotnost brez možnosti zamenjave;
• vključitev v sestanke, izmene in hierarhijo podjetja;
• delo z opremo naročnika v njegovih prostorih.

V primeru spora 18. člen ZDR-1 določa domnevo obstoja delovnega razmerja, kadar so njegovi elementi dejansko prisotni.

Koliko prikrito delo prek s.p. dejansko stane delavca?

Kratek odgovor: Mesečni račun ni enak bruto plači. Samozaposleni mora iz istega zneska financirati obveznosti in tveganja, ki jih pri zaposlitvi nosi delodajalec.

Če podjetje zaposlenemu ponudi 2.500 evrov bruto plače, drugemu pa 2.500 evrov mesečnega računa prek s.p., ponudbi finančno nista enakovredni.

Samozaposlena oseba je vključena v zdravstveno zavarovanje in lahko pod pogoji zavarovanja prejme bolniško nadomestilo. Vendar to ne pomeni, da ima enak praktičen položaj kot zaposleni. V času, ko ne more delati, naročnik praviloma ne plačuje računov, začetno obdobje odsotnosti pa lahko pomeni neposreden izpad prihodka.

Kaj mora pokriti primerna cena dela prek s.p.?

Mesečni račun bi moral poleg želenega osebnega dohodka vključevati tudi:

• socialne prispevke;
• davčne obveznosti;
• računovodstvo in bančne stroške;
• opremo in programe;
• čas plačanega dopusta, ki ga podjetnik nima;
• praznike in druge dneve brez izdanega računa;
• tveganje bolezni;
• obdobja brez naročil;
• zamude ali neplačilo računov;
• poslovno in odškodninsko tveganje;
• rezervo za prekinitev sodelovanja.

Zato je neposredna primerjava mesečnega računa z bruto ali neto plačo zavajajoča. Navidezno višji mesečni prejemek lahko po upoštevanju vseh stroškov in izgubljenih pravic pomeni slabši finančni položaj.

Kaj lahko stori oseba, ki sumi, da je prikrito zaposlena?

Kratek odgovor: Zbere naj dokaze, pisno zahteva ureditev položaja ter pravočasno poišče pomoč Inšpektorata za delo ali sodno varstvo.

Med trajanjem takšnega razmerja lahko oseba zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi.

Pomembna dokazila so:

• pogodbe o poslovnem sodelovanju;
• izdani računi in bančna nakazila;
• urniki in razporedi dela;
• evidence prihodov in odhodov;
• elektronska pošta z navodili;
• sporočila nadrejenih;
• dokazi o odobritvi dopusta;
• dostop do internih programov;
• službeni e-naslov in podpis;
• ocene uspešnosti;
• organigrami in opisi delovnega mesta;
• fotografije delovnega prostora;
• dokazi o uporabi opreme naročnika;
• komunikacija o obvezni prisotnosti;
• izjave sodelavcev.

Prijavo je mogoče podati Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Inšpektor lahko preverja, ali se delo v nasprotju z zakonom opravlja na civilnopravni podlagi, za priznanje delovnega razmerja in denarnih zahtevkov pa je lahko potreben postopek pred delovnim sodiščem.

Kaj se lahko zahteva za nazaj?

Če sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja, lahko oseba glede na okoliščine zahteva:

• priznanje zaposlitve za določeno obdobje;
• prijavo v obvezna socialna zavarovanja;
• obračun in plačilo prispevkov;
• razliko v plači;
• minimalno plačo, če je prejemala manj;
• regres za letni dopust;
• povračilo prehrane in prevoza;
• plačilo nadur in dodatkov;
• nadomestila plače;
• priznanje delovne dobe;
• druge pravice, povezane z načinom prenehanja zaposlitve.

Najnevarnejši je rok po koncu sodelovanja. Sodna praksa praviloma zahteva, da oseba obstoj delovnega razmerja po prenehanju civilnopravnega sodelovanja uveljavlja najpozneje v 30 dneh od prenehanja.

Denarne terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih, vendar petletni rok za denarne zahtevke ne nadomesti 30-dnevnega roka za pravočasno uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po njegovem prenehanju.

Najpogostejše zmote

• »Če imam s.p., ne morem biti v delovnem razmerju.«
• »En naročnik vedno pomeni prikrito zaposlitev.«
• »Če sem podpisal poslovno pogodbo, sem se odpovedal delavskim pravicam.«
• »Višji račun nadomesti regres in dopust.«
• »Če sem normiranec, so elementi zaposlitve nepomembni.«
• »Inšpektorat bo samodejno izterjal vse moje zahtevke.«
• »Po koncu sodelovanja imam pet let časa za vse zahtevke.«

Nobena od teh trditev ne drži v vseh primerih.