Algoritemsko upravljanje zaposlenih: kaj napoveduje evropski Akt o kakovostnih delovnih mestih?
Evropska komisija proučuje nova pravila za kakovostna delovna mesta, med drugim algoritemsko upravljanje zaposlenih.
AI-ilustracija
Evropska komisija je julija 2026 začela drugo fazo posvetovanja s socialnimi partnerji o Aktu o kakovostnih delovnih mestih. Med petimi prednostnimi področji sta algoritemsko upravljanje in umetna inteligenca pri delu, zlasti preglednost avtomatiziranih odločitev in varstvo pred pretiranim nadzorom. Posvetovanje traja do 28.09.2026, končna zakonodajna rešitev pa še ni sprejeta.
Algoritem lahko hitreje pripravi razpored ali zazna preobremenitev, lahko pa tudi prikrije napačna merila in zaposlenemu onemogoči razlago odločitve. Delodajalci morajo že danes upoštevati delovno pravo, varstvo osebnih podatkov in pravila AI, prihodnji akt pa lahko zahteve dodatno poenoti.
1. Kaj pomeni algoritemsko upravljanje?
Gre za uporabo avtomatiziranih sistemov pri dodeljevanju nalog, razporejanju, merjenju uspešnosti, nadzoru ali odločitvah o zaposlenih. Sistem ni nujno napredna umetna inteligenca; lahko je tudi pravilo, ki avtomatsko razvršča ljudi.
Pomemben je učinek, ne oznaka ponudnika. Pregledati je treba vse sisteme, ki vplivajo na plačilo, delovni čas, napredovanje, opozorilo ali prenehanje dela.
2. Ali Akt o kakovostnih delovnih mestih že velja?
Ne. Druga faza posvetovanja traja do 28.09.2026, Komisija pa napoveduje predlog akta pozneje v letu. Podrobne prihodnje obveznosti zato še niso dokončne, podjetje pa ne sme čakati, če njegova orodja že posegajo v pravice zaposlenih.
Veljajo splošna pravila o zakonitosti odločitev, obveščanju, enaki obravnavi in osebnih podatkih. Pri visokotveganih sistemih so pomembni tudi roki AI Acta.
AI-ilustracija3. Katere podatke sme delodajalec zbirati?
Samo podatke z jasno pravno podlago, določenim namenom in sorazmernim obsegom. Ker je razmerje med delodajalcem in zaposlenim neenako, privolitev pogosto ni primerna podlaga.
Stalno spremljanje lokacije, tipkanja ali vedenja zahteva posebej močno utemeljitev. Pred uvedbo ocenite nujnost, manj invazivne možnosti in rok hrambe.
KAJ MORA PODJETJE RAZKRITI PRI UPORABI AI
4. Kdaj je potreben človeški pregled?
Kadar avtomatizirana odločitev pomembno vpliva na posameznika, mora biti zagotovljen resničen in usposobljen človeški nadzor. Oseba, ki le potrdi priporočilo brez možnosti spremembe, ni učinkovita varovalka.
Pregledovalec potrebuje podatke, razlago meril in pooblastilo za popravek. Zaposleni pa mora vedeti, kam lahko poda ugovor.
5. Kako preprečiti diskriminacijo algoritma?
Preverite podatke, merila in rezultate med različnimi skupinami ter analizirajte posredne učinke. Navidezno nevtralno merilo, kot je popolna časovna prilagodljivost, lahko nekatere skupine nesorazmerno izključi.
Test opravite pred uvedbo in redno med uporabo. Sprememba poslovnega procesa lahko spremeni učinek tudi nespremenjenega modela.
AI-ilustracija6. Kakšna je vloga predstavnikov delavcev?
Pri sistemih, ki spreminjajo organizacijo, nadzor ali pogoje dela, je pravočasno informiranje in posvetovanje bistveno. Natančna obveznost je odvisna od nacionalnega prava in vrste ukrepa.
Dialog pred nakupom omogoči boljšo izbiro meril in manj odpora. Po uvedbi naj predstavniki dobijo zbirne podatke o učinkih in napakah.
7. Kako naj se delodajalec pripravi?
Popiše naj sisteme, odločitve, podatke, ponudnike, človeški nadzor in pritožbene poti. Za vsak primer naj določi lastnika ter merila uspeha in škode.
Pogodba s ponudnikom mora omogočiti razlago, revizijo in izvoz podatkov. Če delodajalec sistema ne more razumeti, težko zakonito odgovarja za njegove odločitve.
Dober algoritem izboljša odločitev, ne skrije odgovorne osebe
Avtomatizacija je koristna pri velikem številu ponavljajočih se odločitev. Prav zato se lahko ista napaka hitro ponovi pri stotinah ljudi.
Podjetje naj pred uvedbo zna odgovoriti, kdo lahko odločitev ustavi, pojasni in popravi. Če odgovora ni, sistem še ni pripravljen na uporabo pri ljudeh.
