Označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco: kaj mora podjetje razkriti?
Od avgusta 2026 se uporabljajo pravila AI Acta o preglednosti nekaterih sistemov, chatbotov in sintetičnih vsebin.
AI-ilustracija
Od avgusta 2026 se uporabljajo pravila AI Acta o preglednosti nekaterih sistemov in sintetičnih vsebin. Podjetju ni treba z oznako opremiti vsakega stavka, pri katerem je pomagalo orodje, mora pa prepoznati primere, kjer bi lahko človeka zavedla narava sogovornika ali vsebine.
Pravila razlikujejo med obveznostmi ponudnika sistema in organizacije, ki sistem uporablja. Ponudnik mora pri določenih generativnih sistemih omogočiti strojno prepoznavnost izhoda, uporabnik pa mora v nekaterih primerih obvestiti ljudi, da komunicirajo z umetno inteligenco, ali razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena oziroma spremenjena.
1. Ali mora biti označena vsaka vsebina, pri kateri je sodeloval AI?
Ne. Obveznost je odvisna od vrste sistema, vsebine, načina objave in tveganja zavajanja. Jezikovni popravek običajnega poslovnega besedila ni enak realističnemu videoposnetku osebe, ki nikoli ni izrekla prikazanih besed.
Podjetje naj namesto splošnega pravila »vedno označi« pripravi matriko primerov: chatbot, sintetična slika, glasovni posnetek, deepfake, javnoinformativno besedilo in interna uporaba. Tako bo razkritje dosledno in razumljivo.
2. Kdaj mora chatbot povedati, da je umetna inteligenca?
Sistem, namenjen neposredni komunikaciji z ljudmi, mora biti zasnovan tako, da je človek obveščen, da komunicira z AI, razen kadar je to glede na okoliščine in kontekst očitno. Podjetje, ki tak sistem uporablja, mora pred uvedbo preveriti, ali je obvestilo pravočasno, jasno in dostopno, ne skrito v splošnih pogojih.
Najboljša praksa je kratko obvestilo ob začetku pogovora in vidna možnost prehoda do človeka, kadar je ta na voljo. Še posebej pomembno je pri podpori strankam, zaposlovanju, finančnih ali drugih občutljivih odločitvah.
AI-ilustracija3. Kaj je deepfake in kako ga je treba označiti?
Deepfake je umetno ustvarjena ali spremenjena slika, zvok ali video, ki je podoben obstoječim osebam, predmetom, krajem ali dogodkom in bi lahko deloval pristno. Uporabnik mora razkriti umetni izvor oziroma spremembo.
Pri umetniških, satiričnih ali ustvarjalnih delih je razkritje lahko prilagojeno, vendar ne sme razvrednotiti prikaza dela. Ključ je, da povprečen prejemnik ne ostane v zmoti glede resničnosti pomembnega posnetka.
4. Kaj velja za besedila v javnem interesu?
Pri umetno ustvarjenem ali spremenjenem besedilu, objavljenem za obveščanje javnosti o zadevah javnega interesa, je lahko potrebno razkritje. Izjema je lahko primer, ko je vsebino pregledala oseba in zanjo uredniško odgovarja fizična ali pravna oseba.
To ni dovoljenje za avtomatsko objavo. Uredniški pregled mora biti resničen: preverjanje dejstev, virov, konteksta, morebitnih pravnih tveganj in končne formulacije.
5. Kdo je odgovoren, če podjetje uporablja zunanje orodje?
Ponudnik in uporabnik imata različne obveznosti, zato dejstvo, da je orodje kupljeno pri znanem ponudniku, ne odpravi odgovornosti podjetja za lastno uporabo. Ponudnik praviloma skrbi za tehnične lastnosti sistema, organizacija pa za kontekst, razkritje in nadzor objave.
Pogodba naj pojasni možnosti označevanja, strojno prepoznavnost, hrambo podatkov in spremembe storitve. Interni postopek pa mora določiti, kdo odobri vsebino in kdo lahko odstrani oznako.
AI-ilustracija6. Kako naj bo oznaka zapisana?
Razkritje uporabniku mora biti jasno, opazno in razumljivo ciljni skupini, ponudnik generativnega sistema pa mora zagotoviti tudi strojno zaznavno označitev izhoda. Natančna oblika razkritja je odvisna od medija. Pri videu je smiselna vidna in trajna informacija, pri zvoku zvočno obvestilo, pri chatbotu pa pojasnilo ob začetku interakcije.
Nejasne oznake, kot so »digitalno izboljšano«, morda ne povedo, ali je bil prizor v celoti ustvarjen. Besedilo naj neposredno opiše bistvo: ustvarjeno ali bistveno spremenjeno z umetno inteligenco.
KDO ODGOVARJA, KO AI-APLIKACIJA ODPOVE
7. Kaj naj podjetje uredi zdaj?
Popiše naj orodja in izhode, določi kategorije obveznega razkritja, pripravi standardne oznake ter uvede dokazljiv uredniški pregled. Posebej naj pregleda marketing, podporo strankam, kadrovanje in javne objave.
Evidenca naj vsebuje uporabljeno orodje, namen, človeškega pregledovalca, vir ključnih dejstev in končno odločitev o oznaki. To omogoči doslednost tudi, ko se zamenjajo zaposleni ali ponudnik.
Oznaka ne zmanjšuje vrednosti vsebine, če je nadzor resničen
Zaupanje izgine predvsem takrat, ko uporabnik naknadno ugotovi, da je govoril s strojem ali gledal neresničen posnetek. Jasno razkritje postavi prava pričakovanja.
Vrednost vsebine še vedno ustvarijo namen, preverjena dejstva in odgovornost urednika. Umetna inteligenca je lahko orodje, ne sme pa postati izgovor, da nihče ne odgovarja za končni rezultat.
