Kolikokrat lahko delodajalec podaljša pogodbo za določen čas?

Kdaj je pogodba za določen čas dovoljena?

Samo kadar obstaja zakonit in resničen začasen razlog.

Pogodba se lahko sklene predvsem zaradi:

• začasno povečanega obsega dela;
• nadomeščanja odsotnega delavca;
• sezonskega ali projektnega dela;
• dela, ki po naravi traja določen čas;
• zaposlitve tujca z dovoljenjem za določen čas;
• poslovodne osebe, prokurista ali vodilnega delavca;
• javnih del ali ukrepov aktivne politike zaposlovanja;
• funkcije, vezane na določen mandat;
• usposabljanja ali priprave na delo;
• drugih primerov, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo dejavnosti.

Razlog in trajanje morata biti zapisana v pogodbi. Splošen zapis, kot je »zaradi potreb delovnega procesa«, sam po sebi ne dokazuje začasnosti dela.

Kolikokrat se pogodba lahko podaljša?

Zakon ne omejuje števila pogodb, omejuje pa njihovo skupno trajanje.

Ena ali več zaporednih pogodb za isto delo praviloma ne sme trajati dlje kot dve leti. Prekinitev, krajša od treh mesecev, ne prekine zaporedja pogodb.

Omejitev dveh let med drugim ne velja za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
• poslovodne osebe in prokuriste;
• nekatere vodilne delavce;
• tujce z dovoljenjem za določen čas;
• mandatne funkcije;
• projektno delo, kadar projekt upravičeno traja več kot dve leti.

Delodajalec omejitve ne sme obiti tako, da delavca za isto delo formalno zaposluje prek povezanih podjetij ali spreminja samo naziv delovnega mesta.

Kdaj pogodba postane pogodba za nedoločen čas?

Kadar je sklenjena nezakonito ali delavec po poteku še naprej dela.

Za pogodbo za nedoločen čas se lahko šteje zlasti, če:

• ni navedenega zakonitega razloga;
• začasni razlog v resnici ne obstaja;
• je presežena dovoljena časovna omejitev;
• delavec po izteku pogodbe z vednostjo delodajalca nadaljuje delo;
• zaporedne pogodbe prikrivajo trajno potrebo po istem delu.

Če delodajalec tega ne prizna, lahko delavec zahteva ugotovitev zaposlitve za nedoločen čas pred delovnim sodiščem.

Pogodba za določen čas sicer preneha samodejno s potekom časa, dokončanjem dela ali prenehanjem razloga. Posebna odpoved praviloma ni potrebna.

Ali delavcu pripada odpravnina?

Praviloma da, ko pogodba za določen čas preneha.

Osnova je povprečna mesečna bruto plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma obdobja dela pred prenehanjem.

Če pogodba traja največ eno leto, odpravnina znaša 1/5 osnove.

Primer

Povprečna bruto plača znaša 1.800 evrov:

1.800 × 1/5 = 360 evrov bruto odpravnine

Če zaposlitev traja več kot eno leto, delavcu pripada 1/5 osnove, povečana za sorazmerni del za vsak nadaljnji mesec dela.

Odpravnina praviloma ne pripada ob:

• nadomeščanju začasno odsotnega delavca;
• sezonskem delu, krajšem od treh mesecev;
• javnih delih ali določenih ukrepih zaposlovanja;
• prehodu v zaposlitev za nedoločen čas;
• zavrnitvi ustrezne pogodbe za nedoločen čas, ki jo ponudi delodajalec.

Delavcu pripadajo tudi sorazmerni del dopusta, regres in druga neizplačana plačila.

Prednosti pogodbe za določen čas

• omogoča nadomeščanje in projektno delo;
• podjetju zagotavlja začasno kadrovsko prilagodljivost;
• delavcu omogoča pridobivanje izkušenj;
• lahko vodi v zaposlitev za nedoločen čas.

Najpogostejše težave

• veriženje pogodb za trajno delo;
• navidezni ali preveč splošni razlogi;
• ponavljanje poskusnega dela za isto delo;
• neizplačana odpravnina;
• pritisk na delavca tik pred iztekom;
• nadaljevanje dela brez nove pogodbe;
• neenaka obravnava zaposlenih za določen čas.