Objavljeno 14.07.2026
Kakšna so pravila za izplačilo regresa v letu 2026?
Dolžnost izplačila regresa za letni dopust ostaja pomemben element ZDR-1 in je interpretiran tudi v povezavi z zakonodajo, ki se uporablja v 2026.
- Minimalni regres: 1.481,88 €
- Neobdavčen do: 2.606,09 € (glede na zadnjo znano povprečno bruto plačo ob izplačilu)
- Rok za izplačilo: 1. julij 2026
- Izjemni rok: 1. november 2026 (če to omogoča kolektivna pogodba in so izpolnjeni pogoji)
- Sorazmerni regres: da
- Pripada med bolniško: da
- Pripada med porodniško: da

Regres 2026: Koliko vam pripada, do kdaj mora biti izplačan in kaj storiti, če ga delodajalec ne nakaže?
Regres ni nagrada za uspešnost. Ni dobra volja delodajalca. In ni privilegij. Je zakonska pravica vsakega zaposlenega, ki ima pravico do letnega dopusta. Kljub temu vsako leto številni zaposleni ostanejo brez regresa ali ga prejmejo prepozno. Kaj določa zakon, kakšne novosti veljajo v letu 2026 in kakšne so vaše pravice?
Kaj je regres?
Regres za letni dopust je denarni prejemek, ki ga mora delodajalec izplačati zaposlenemu, če ima ta pravico do letnega dopusta.
Njegov namen ni nagrajevanje uspešnosti ali lojalnosti, temveč omogočiti delavcu, da si lahko privošči letni dopust in obnovi svoje psihofizične sposobnosti.
Pravno podlago predstavlja 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki tudi v letu 2026 ostaja temeljna ureditev pravice do regresa.
Kdo je upravičen do regresa?
Pravico do regresa imajo praktično vsi zaposleni, ki imajo pravico do letnega dopusta.
Med njimi so:
– zaposleni za nedoločen čas,
– zaposleni za določen čas,
– zaposleni s krajšim delovnim časom,
– delavci na bolniški,
– delavci na porodniškem oziroma starševskem dopustu,
– invalidi, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih.
Regres ni vezan na uspešnost podjetja ali posameznika, ampak na obstoj delovnega razmerja in pravico do letnega dopusta.
Kolikšen mora biti regres v letu 2026?
Najnižji regres določa zakon.
Minimalni regres: 1.481,88 €
To je enako višini minimalne plače za leto 2026.
Če delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, mu delodajalec praviloma ne sme izplačati nižjega regresa.
Seveda lahko podjetje izplača tudi višji regres.
Obstaja zgornja meja?
To vprašanje povzroča največ zmede.
Zakon zgornje meje regresa ne določa.
Podjetje lahko izplača: 2.000€, 2.500€, 5.000€ ali še več.
Vprašanje pa je, kako je tak regres obdavčen.
Do katere višine je regres neobdavčen?
Regres je po davčni zakonodaji neobdavčen do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
To pomeni, da se od tega dela regresa ne plača dohodnina in prispevki za socialno varnost.
Za izplačila v prvi polovici leta 2026 znaša ta meja približno
2.606,09 € bruto
Če podjetje izplača več, se obdavči samo presežek.
Primer:
Izplačan regres: 1.481,88€ → Obdavčitev: brez
Izplačan regres: 2.000€ → Obdavčitev: brez
Izplačan regres: 2.606,09€ → Obdavčitev: brez
Izplačan regres: 3.000€ → Obdavčitev: obdavči se le 393,91€
Pomembno je vedeti, da se ta meja lahko med letom spremeni, saj je vezana na zadnjo objavljeno povprečno bruto plačo.
Do kdaj mora biti regres izplačan?
Splošno pravilo je zelo jasno.
Najkasneje do 1. julija 2026.
Veliko podjetij regres izplača že aprila ali maja.
Če je izplačan prej, ni nobene ovire.
Ali je možno kasnejše izplačilo?
Možno.
Toda samo pod zelo strogimi pogoji.
Delodajalec lahko regres izplača kasneje samo če:
– je nelikviden oziroma v resnih likvidnostnih težavah,
– kolektivna pogodba dejavnosti to izrecno dovoljuje.
Tudi v tem primeru mora biti regres izplačan
najkasneje do 1. novembra.
Kaj pomeni nelikvidnost?
Veliko ljudi zamenjuje izraza nelikvidnost in insolventnost.
Gre za dve različni stvari.
Nelikvidnost
Podjetje trenutno nima dovolj denarja za plačilo vseh obveznosti.
Primer:
Kupci podjetju še niso poravnali računov, zato trenutno nima dovolj sredstev za izplačilo regresa.
Podjetje lahko sicer normalno posluje naprej.
Insolventnost
To pa je precej resnejše stanje.
Po Zakonu o finančnem poslovanju pomeni, da podjetje trajneje ni več sposobno poravnavati svojih obveznosti oziroma je dolgoročno plačilno nesposobno.
Takšno podjetje lahko konča v:
– prisilni poravnavi,
– stečaju,
– likvidaciji.
Pomembno:
Tudi insolventnost ne pomeni, da delavec izgubi pravico do regresa.
Vprašanje je le, kako bo ta terjatev poplačana.
Kaj če delodajalec nima denarja?
To ni avtomatičen razlog za neizplačilo.
Pogosto slišimo:
“Podjetje letos ni poslovalo dobro.”
ali
“Najprej moramo plačati dobavitelje.”
ali
“Regres bomo izplačali decembra.”
To samo po sebi ni zakonit razlog.
Če niso izpolnjeni pogoji za poznejše izplačilo, mora biti regres izplačan pravočasno.
Kaj če zaposlitev traja le del leta?
V tem primeru pripada sorazmerni del regresa.
Formula je zelo preprosta.
Regres ÷ 12 × število mesecev zaposlitve
Primer:
Zaposlitev od 1. maja.
Do konca leta ste zaposleni osem mesecev.
Minimalni regres: 1.481,88 €
Izračun: 1.481,88 ÷ 12 × 8 = 987,92 €
Kako je z zaposlenimi za 30 ur?
Če delavec dela
6 ur dnevno po običajni pogodbi, mu praviloma pripada sorazmerni del regresa.
Primer:
75 % minimalnega regresa.
1.481,88 € × 75 % = 1.111,41 €
Kaj pa zaposlitev za polovični delovni čas?
Če gre za običajno zaposlitev za polovični delovni čas, pripada
50 % regresa.
Primer: 1.481,88 € × 50 % = 740,94 €
Obstajajo izjeme
Če delavec dela krajši delovni čas zaradi:
– invalidnosti
– starševstva
– zdravstvenih razlogov
– drugih primerov, ki jih določa zakon
mu praviloma pripada celoten regres, kot če bi delal polni delovni čas. To je ena najpogostejših napak.
Veliko ljudi zmotno misli, da pri štirih urah vedno pripada polovica regresa. To ne drži.
Ali regres pripada tudi med bolniško?
Pripada tudi:
– med bolniško odsotnostjo,
– med porodniškim dopustom,
– med starševskim dopustom.
Pravica do regresa ni vezana na dejansko opravljanje dela, ampak na obstoj delovnega razmerja in pravico do letnega dopusta.
Kaj storiti, če regresa ne prejmete?
Če regres ni bil izplačan:
1. preverite razlog pri delodajalcu,
2. zahtevajte pisno pojasnilo,
3. pošljite pisni poziv za plačilo,
4. prijavite kršitev Inšpektoratu RS za delo,
5. po potrebi vložite tožbo na delovnem sodišču.
Če je podjetje medtem že v stečaju, je treba terjatev prijaviti v stečajni postopek.
Najpogostejši miti
❌ Regres je nagrada.
❌ Če sem na bolniški, mi ne pripada.
❌ Če podjetje posluje slabo, regresa ni treba izplačati.
❌ Delodajalec lahko regres izplača kadarkoli.
❌ Če delam štiri ure, vedno dobim polovico regresa.
Kaj pa zimski regres?
Od konca leta 2025 je položaj drugačen: zimski regres je postal zakonsko določena pravica delavcev, urejena s posebnim zakonom (ZPZR). Zanj veljajo popolnoma enake določbe in omejitve kot za letni regres s spremembo datuma izplačila in minimalnega zneska, ki je najmanj 50 % minimalne plače. Za leto 2025 je to pomenilo 638,86 €, za leto 2026 pa se znesek določi glede na veljavno minimalno plačo v letu 2026. Če minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 €, bi zimski regres znašal: 740,94 € (50 % minimalne plače). Pri zgornji meji pa se davčna ugodnost za zimski regres povezuje z izplačili za poslovno uspešnost (npr. božičnica, 13. plača). Za ugodno davčno obravnavo velja skupni letni limit v višini 100 % povprečne plače v Sloveniji. Če skupni znesek preseže ta limit, se presežek obdavči po splošnih pravilih. Zimski regres mora biti izplačan:
najpozneje 18 dni po poteku plačilnega obdobja za plačo za november, kar v običajnem koledarju pomeni približno do 18. decembra. Če ta dan pade na dela prost dan, se izplača prvi naslednji delovni dan. Toda podobno kot pri poletnem regresu samo, če je delodajalec nelikviden in če kolektivna pogodba dejavnosti to dovoljuje. Takrat je skrajni rok 31. marec naslednjega leta.
Karlion ocena
Vsako leto se v Sloveniji ponavljajo ista vprašanja: Koliko znaša regres? Do kdaj mora biti izplačan? Kaj če ga delodajalec ne nakaže? Odgovori pa so pogosto napačni ali nepopolni.
Regres ni nagrada za uspešnost podjetja, ampak zakonska pravica zaposlenega. Večina delodajalcev svoje obveznosti izpolni pravočasno, vendar se vsako leto pojavijo tudi primeri zamud, neizplačil ali napačnih razlag zakonodaje.
Če ste delavec, ne domnevajte, da je zamuda nekaj običajnega. Če ste delodajalec, pa pravočasno načrtujte sredstva za regres, saj je njegova izplačitev zakonska obveznost in pomemben del zaupanja med podjetjem in zaposlenimi.
Avtor: Gregor Vencelberger
Ustanovitelj Karlion | Svetovalec za delovna razmerja






