Ali lahko delodajalec spremeni delovno mesto, naloge ali plačo brez soglasja delavca?

Katere pogoje pogodbe delodajalec praviloma ne more spremeniti sam?

Bistvenih sestavin pogodbe ne more trajno spremeniti brez soglasja delavca, razen kadar zakon izrecno omogoča drugačno ravnanje.

Po 31. členu ZDR-1 so med obveznimi sestavinami pogodbe naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela s kratkim opisom, kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe, polni ali krajši delovni čas, osnovna plača in druga plačila ter razporeditev delovnega časa.

49. člen določa, da lahko spremembo predlaga katerakoli stran, vendar pogodba oziroma nova pogodba velja šele, ko nanjo pristane tudi druga stran. Če se spremenijo vrsta dela, kraj, trajanje pogodbe ali obseg delovnega časa, zakon zahteva novo pogodbo o zaposlitvi.

Ali lahko delodajalec spremeni naloge brez aneksa?

Lahko prilagaja posamezne naloge, če še sodijo v dogovorjeno vrsto dela in ne pomenijo dejanske zamenjave delovnega mesta.

Delavec mora po 33. členu ZDR-1 opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo, ter upoštevati organizacijo dela in zakonita navodila. Splošna klavzula »druga dela po navodilu delodajalca« ne dovoljuje neomejene trajne prerazporeditve.

Presoja se dejanska vsebina: potrebna znanja, odgovornost, zahtevnost, namen dela in delež novih nalog. Če se jedro dela spremeni, je pravilna pot nova pogodba, ne samo nov opis v sistemizaciji.

Kdaj se lahko začasno odredi drugo delo?

V zakonsko določenih izjemnih okoliščinah lahko delodajalec pisno odredi drugo ustrezno delo, vendar največ tri mesece v koledarskem letu.

Tretji odstavek 33. člena ZDR-1 to dopušča zaradi začasno povečanega obsega dela na drugem mestu, začasno zmanjšanega obsega dela na pogodbenem mestu ali zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Kolektivna pogodba lahko določi tudi druge primere.

Ustrezno delo mora praviloma zahtevati enako vrsto in raven izobrazbe, ohraniti dogovorjeni delovni čas ter izpolniti zakonsko merilo oddaljenosti. Manjši delodajalec lahko začasno odredi tudi primerno delo. Delavcu pripada zanj ugodnejša plača: plača za začasno delo ali plača, ki bi jo prejel na svojem delu.

Ali lahko delodajalec enostransko zniža osnovno plačo?

Ne; pogodbeno določena osnovna plača se praviloma zniža le s soglasjem delavca oziroma z veljavno novo pogodbo.

Spremenjena sistemizacija ali slabši poslovni rezultat sama po sebi ne spremenita zneska, dogovorjenega v pogodbi. Delodajalec mora še vedno spoštovati zakon, veljavno kolektivno pogodbo, tarifni razred in načelo enakega plačila.

Spremenljivi del plače se lahko spremeni po vnaprej veljavnih in zakonitih merilih, vendar ga ni dovoljeno navidezno uporabiti za obid osnovne plače. Pred podpisom primerjajte bruto osnovo; neto znesek je odvisen tudi od davkov in olajšav. Pomaga vam lahko Karlionov bruto-neto kalkulator.

Ali nova sistemizacija samodejno spremeni pogodbo?

Ne; sistemizacija ureja delovna mesta pri delodajalcu, ne more pa sama nadomestiti soglasja k spremembi individualne pogodbe.

Akt o sistemizaciji je podlaga za organizacijo, pogoje za delo in plačno umestitev, vendar mora biti povezan z resničnimi poslovnimi potrebami. Podrobno preverite, kako pripraviti sistemizacijo delovnih mest.

Če reorganizacija ukine potrebo po delu pod pogoji veljavne pogodbe, lahko nastane poslovni razlog iz 89. člena ZDR-1. Takrat delodajalec ne sme zgolj razglasiti, da stara pogodba ne velja; izvesti mora zakonit odpovedni postopek in lahko hkrati ponudi novo pogodbo.

Kaj lahko delavec stori, če se s spremembo ne strinja?

Lahko zahteva pisno podlago, predloga ne podpiše takoj in še naprej izpolnjuje veljavno pogodbo ter zakonita navodila.

• pridobite predlog in obrazložitev v pisni obliki,
• primerjajte vrsto dela, kraj, delovni čas, bruto osnovo, dodatke in datum začetka,
• preverite kolektivno pogodbo in veljavno sistemizacijo,
• zapišite, katere naloge dejansko opravljate,
• pred zavrnitvijo dela preverite, ali gre za zakonito navodilo ali začasno odreditev.

Če delodajalec krši pravice, lahko delavec praviloma najprej pisno zahteva odpravo kršitve po 200. členu ZDR-1. Posebni roki veljajo, če prejme odpoved s ponudbo nove pogodbe.

Kdaj lahko sprememba pomeni diskriminacijo ali povračilni ukrep?

Kadar je delavec zaradi osebne okoliščine ali uveljavljanja pravic brez stvarnega razloga obravnavan slabše od primerljivih zaposlenih.

Izločitev iz sistema, odvzem odgovornosti ali znižanje plače ne smejo biti kazen zaradi bolniške odsotnosti, starševstva, članstva v sindikatu, prijave kršitev ali druge varovane okoliščine. Delodajalec mora biti sposoben pokazati resnične organizacijske razloge in dosledna merila.

Če pritisk doseže raven trpinčenja ali šikaniranja, je pomembna pravočasna in zakonita dokumentacija. Preverite tudi protokol zbiranja dokazov o šikaniranju.