Dolgotrajna oskrba: kdaj sme izvajalec zaradi pomanjkanja kadra sodelovati s samostojnim podjetnikom?
Kdaj lahko izvajalec dolgotrajne oskrbe sodeluje s s. p.? Trije pogoji: kadrovska potreba, strokovna usposobljenost in ekonomska upravičenost.
AI-ilustracija
Veljavni interventni zakon za dolgotrajno oskrbo omogoča začasno pogodbeno sodelovanje s samostojnimi podjetniki le ob treh kumulativnih pogojih: potrebnih storitev in kadra ni mogoče zagotoviti z zaposlitvijo, samostojni podjetnik izpolnjuje zahtevane strokovne pogoje, pogodba pa je ekonomsko upravičena glede na obseg, naravo in trajanje storitev.
Uvod
Prazne izmene in pomanjkanje usposobljenih ljudi lahko ogrozijo oskrbo uporabnikov. Interventni zakon je bil sprejet 18.09.2026, objavljen 26.09.2026 ter velja in se uporablja od 27.09.2026. Ministrstvo je sporočilo, da se do konca leta 2027 omogoča sodelovanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki. Uradni povzetek določa tudi pogoj kadrovskega primanjkljaja. Za izvajalca je bistveno, kako potrebo in izpolnjevanje pogojev izkaže v konkretnem primeru.
1. Ali gre za splošno dovoljenje, da zaposlitve nadomestimo s s. p.?
Zakon možnost veže na položaj, ko potrebnih storitev in kadra ni mogoče zagotoviti s pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega morata biti izpolnjena strokovni in ekonomski pogoj. Zato izvajalec iz izjeme ne sme narediti avtomatičnega poslovnega modela za vse sodelavce.
Smiseln prvi korak je zapis dejanske potrebe: katere storitve manjkajo, koliko kadra potrebujemo in kako smo ga poskušali pridobiti. Tak zapis je Karlionovo organizacijsko priporočilo; njegova vsebina mora slediti končni zakonski določbi in navodilom pristojnih organov.
2. Kateri pogoji za izvajalca storitev ostajajo?
Samostojni podjetnik mora izpolnjevati enake zahteve glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih pogojev za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Registracija dejavnosti sama po sebi ne dokazuje strokovne sposobnosti za vsako nalogo.
Pred sklenitvijo pogodbe mora izvajalec preveriti, ali samostojni podjetnik izpolnjuje zahtevane strokovne pogoje. Preveri naj kvalifikacije, dokazila in dejanski obseg storitev. Za razumevanje sistema in njegovega financiranja je koristen pregled dolgotrajne oskrbe.
PREVERITE KADROVSKI IN POGODBENI OKVIR
3. Kaj mora biti jasno v pogodbi?
Jasni morajo biti predmet storitve, odgovornosti, koordinacija, način preverjanja kakovosti in ekonomska upravičenost. Izvajalec mora znati utemeljiti, zakaj je pogodba glede na obseg, naravo in trajanje storitev gospodarna. Pogodba naj pove tudi, kdo sodelavcu posreduje potrebne informacije, kako se dokumentira opravljeno delo in kdo ukrepa, če načrtovane storitve ni mogoče izvesti.
Posebej opredelite ravnanje z osebnimi podatki uporabnikov, dostop do dokumentacije in obveščanje ob incidentu. Kopiranje splošne pogodbe iz druge dejavnosti lahko prezre posebnosti oskrbe in varovanja uporabnika.
4. Ali podpis pogodbe odpravi vprašanje delovnega razmerja?
Poimenovanje pogodbe samo zase ne opiše dejanskega razmerja. Konkretno ureditev je treba presoditi skupaj s posebno zakonsko izjemo, obsegom njenega dovoljenja in dejanskim načinom dela.
Splošno tveganje nepravilne uporabe civilnih pogodb pojasnjuje članek o podjemni pogodbi in delovnem razmerju. Za to posebno področje pa je potreben tudi pregled interventnega predpisa. Izvajalec naj pred podpisom preveri, ali konkretna ureditev ustreza pravno dovoljenemu sodelovanju.
5. Kako preprečiti, da dodatni kader razbije kontinuiteto oskrbe?
Novi sodelavec potrebuje urejen uvod v delo, kontaktno osebo in dogovor o predaji informacij. Uporabnik ne bi smel znova razlagati istih potreb vsakemu novemu izvajalcu, ekipa pa mora vedeti, kdo opravi naslednji korak.
Praktičen načrt naj vsebuje:
- dokaz, da storitev in kadra ni bilo mogoče zagotoviti z zaposlitvijo;
- preverjena dokazila o strokovnih pogojih samostojnega podjetnika;
- utemeljitev ekonomske upravičenosti glede na obseg, naravo in trajanje storitev;
- pooblaščeno osebo za koordinacijo;
- način predaje informacij in dokumentiranja;
- dogovor za odsotnost ali odpoved storitve;
- preverjanje izkušenj uporabnikov in ekipe.
6. Kaj je smiselno načrtovati za konec začasnega obdobja?
Pogodbeno rešitev je treba povezati z načrtom rednih kadrovskih zmogljivosti. Uradni povzetek navaja konec leta 2027. Izvajalec naj zato poleg trenutnih izmen določi tudi, kako bo zmanjšal odvisnost od začasne rešitve.
Del odgovora so usposabljanje, zadržanje zaposlenih in boljša organizacija. Pri širšem kadrovskem premisleku pomaga primerjava prekvalifikacije in nove zaposlitve.
Pogodbeni kader mora podpreti urejeno oskrbo
Dodaten človek lahko zapolni izmeno. Urejen sistem pa mora zagotoviti tudi odgovornost, strokovnost in predajo informacij. Uspešnost začasne rešitve se zato ne meri samo s številom podpisanih pogodb, temveč s tem, ali uporabniki dobijo stabilno storitev in ali redna ekipa lahko varno opravi svoje delo.
