Karlion

Kdaj podjemna pogodba prikriva delovno razmerje?

Podjemna pogodba je zakonita za samostojno, občasno in časovno omejeno delo.

podjemna pogodbaAI-ilustracija

Kaj je podjemna pogodba in kdaj je dovoljena?

Kratek odgovor: Primerna je za izdelavo, popravilo ali izvedbo konkretnega in samostojnega dela.

Podjemnik se zaveže, da bo opravil dogovorjeno delo, naročnik pa plačal rezultat. Podjemnik praviloma sam organizira delo in prevzema odgovornost za njegovo izvedbo.

Primeri:

  • popravilo stroja,
  • izdelava spletne strani,
  • prenova prostora,
  • izvedba enkratne analize,
  • fotografiranje dogodka,
  • druga časovno omejena storitev.

Podjemno pogodbo lahko delavec sklene tudi s svojim delodajalcem, vendar le za delo, ki ni del njegovih rednih delovnih nalog.

deloAI-ilustracija

Kdaj podjemna pogodba postane prikrito delovno razmerje?

Kratek odgovor: Ko ima delo dejanske značilnosti zaposlitve.

Glavni opozorilni znaki so:

  • delo se opravlja osebno in neprekinjeno;
  • naročnik določa delovni čas in kraj dela;
  • oseba mora upoštevati navodila in nadzor nadrejenega;
  • vključena je v organiziran delovni proces podjetja;
  • uporablja predvsem opremo in sredstva naročnika;
  • opravlja enako delo kot redno zaposleni;
  • delo je sistemizirano kot delovno mesto;
  • plačilo prejema redno, na primer vsak mesec;
  • ne prevzema dejanskega podjetniškega tveganja;
  • ne more samostojno organizirati dela ali zagotoviti drugega izvajalca.

Posamezen znak še ni vedno odločilen. Presoja se celotno dejansko razmerje.

Primer prikritega razmerja

Oseba vsak delovnik od 8. do 16. ure dela v prostorih podjetja, uporablja njegov računalnik, prejema mesečno plačilo in upošteva navodila vodje. Čeprav ima podjemno pogodbo, delo vsebuje večino elementov zaposlitve.

Primer pravilne podjemne pogodbe

Mizar se zaveže izdelati stopnišče do dogovorjenega roka. Sam določa čas in način dela, uporablja svoje orodje ter odgovarja za končni rezultat.

Kakšne pravice lahko zahteva prikriti delavec?

Kratek odgovor: Zahteva lahko ugotovitev obstoja delovnega razmerja in pravice, ki mu pripadajo kot zaposlenemu.

Če se ugotovi obstoj delovnega razmerja, lahko oseba glede na okoliščine zahteva:

  • priznanje delovne dobe;
  • prijavo v obvezna socialna zavarovanja;
  • razliko v plači najmanj do ustrezne plače;
  • regres za letni dopust;
  • plačilo dopusta, praznikov in nadur;
  • dodatke za nočno, nedeljsko ali praznično delo;
  • povračilo stroškov prehrane in prevoza;
  • nadomestilo plače med upravičeno odsotnostjo;
  • druge pravice iz zakona in kolektivne pogodbe.

Delavec lahko delodajalcu poda pisno zahtevo za odpravo kršitve. Če je delovno razmerje že prenehalo, je pri uveljavljanju sodnega varstva posebej pomemben 30-dnevni rok, zato je treba ukrepati hitro.

Prijavo je mogoče podati tudi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Če inšpektor ugotovi nezakonito delo po civilni pogodbi, lahko delodajalcu prepove nadaljnje delo in odredi predložitev pogodbe o zaposlitvi.

Kakšne pravice lahko zahteva prikriti delavec?

Kratek odgovor: Zahteva lahko ugotovitev obstoja delovnega razmerja in pravice, ki mu pripadajo kot zaposlenemu.

Če se ugotovi obstoj delovnega razmerja, lahko oseba glede na okoliščine zahteva:

  • priznanje delovne dobe;
  • prijavo v obvezna socialna zavarovanja;
  • razliko v plači najmanj do ustrezne plače;
  • regres za letni dopust;
  • plačilo dopusta, praznikov in nadur;
  • dodatke za nočno, nedeljsko ali praznično delo;
  • povračilo stroškov prehrane in prevoza;
  • nadomestilo plače med upravičeno odsotnostjo;
  • druge pravice iz zakona in kolektivne pogodbe.

Delavec lahko delodajalcu poda pisno zahtevo za odpravo kršitve. Če je delovno razmerje že prenehalo, je pri uveljavljanju sodnega varstva posebej pomemben 30-dnevni rok, zato je treba ukrepati hitro.

Prijavo je mogoče podati tudi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Če inšpektor ugotovi nezakonito delo po civilni pogodbi, lahko delodajalcu prepove nadaljnje delo in odredi predložitev pogodbe o zaposlitvi.

Od plačila se praviloma obračunajo 25-odstotna akontacija dohodnine od ustrezne davčne osnove, socialni prispevki in 25-odstotni posebni davek na določene prejemke. Podjemna pogodba zato ni nujno najcenejša oblika dela.

PREBERITE POVEZANI ČLANEK
KARLION POGLED

Podjemna pogodba je koristno orodje za jasno omejen projekt, ne pa nadomestilo za pogodbo o zaposlitvi

Podjetje se ne sme odločati samo glede na nižjo administrativno obveznost. Ključno vprašanje je: ali naročamo samostojen rezultat ali vsakodnevno vodimo delo posameznika?

Če podjetje določa urnik, navodila, način dela in osebo vključuje med druge zaposlene, je pogodba o zaposlitvi praviloma varnejša in zakonitejša rešitev.

Viri

SPOT – Podjemna pogodba

PISRS – Zakon o delovnih razmerjih

PISRS – Zakon o inšpekciji dela

GOV.SI – Delovna razmerja

Računsko sodišče – revizijsko poročilo 2026

Dogovorite se za posvet