OBJAVLJENO 19.09.2026

Kdaj je odpoved zaradi nesposobnosti zakonita?

Slab rezultat, napaka in kršitev niso isto. Preverite, kaj mora delodajalec dokazati ter katere postopkovne in denarne pravice ima delavec.

AI-ilustracija

Odpoved je zakonita le ob resničnem in dokazljivem nedoseganju pričakovanih rezultatov ali neizpolnjevanju pogojev za delo ter pravilno izvedenem postopku.

Slab rezultat, napaka in kršitev niso avtomatično ista stvar. Delodajalec mora pred odpovedjo ugotoviti, zakaj delavec dela ni opravil pričakovano in ali gre res za nesposobnost, ne za nejasna navodila, neustrezno organizacijo ali krivdno ravnanje. Napačna razvrstitev razloga lahko spremeni celoten pravni položaj obeh strani.

Kaj pomeni razlog nesposobnosti?

Pomeni, da delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dela.

ZDR-1 razlikuje med nedoseganjem rezultatov, ker delo ni opravljeno pravočasno, strokovno ali kakovostno, ter objektivnim neizpolnjevanjem pogojev, določenih z zakonom ali predpisi. V obeh primerih mora težava vplivati na izpolnjevanje obveznosti iz konkretne pogodbe o zaposlitvi.

Splošna ocena, da delavec »ni dovolj dober«, ni dovolj. Razlog mora biti opisan z nalogami, pričakovanji, obdobjem, rezultati in okoliščinami, ki omogočajo preverjanje.

Kako se nesposobnost razlikuje od kršitve obveznosti?

Pri nesposobnosti je v ospredju zmožnost doseči zahtevan rezultat, pri kršitvi pa očitano ravnanje in odgovornost delavca.

Če delavec kljub znanju in možnosti zavestno ne upošteva jasnega navodila, je lahko vprašanje krivdnega razloga. Če se trudi, vendar preverljivo ne dosega zahtevane kakovosti ali nima zakonskega pogoja za delo, je lahko v ospredju nesposobnost. Odpoved zaradi kršitev zato zahteva drugačno presojo.

Delodajalec ne sme izbrati priročnejše oznake in šele nato iskati dejstev, ki bi jo podprla.

AI-ilustracija

Kaj mora delodajalec dokazati?

Dokazati mora konkretni razlog in pokazati, da ta onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe.

Pomembni so realni standardi dela, primerljivo obdobje, dosegljivi cilji, navodila, usposabljanje in razmere, v katerih je delavec delal. Če so se cilji nenehno spreminjali, sredstva niso bila zagotovljena ali je bil delavec preobremenjen z nalogami drugih oseb, slab rezultat sam po sebi še ne dokaže nesposobnosti.

Primerjava z drugimi je uporabna samo, če so delo, pogoji in merila res primerljivi. Dokazno breme za odpovedni razlog je praviloma na delodajalcu.

Ali mora delavec pred odpovedjo dobiti možnost zagovora?

Praviloma da, delodajalec ga mora pisno seznaniti z očitki in mu omogočiti razumen rok za zagovor.

Zagovor ni odločanje o tem, ali se delavec z odpovedjo strinja. Namenjen je temu, da se pred končno odločitvijo pojasnijo rezultati, merila, navodila, zdravstvene ali organizacijske okoliščine in morebitni dokazi. Koraki za pripravo so podrobneje razloženi v vodiču zagovor pred odpovedjo.

Opustitev zagovora je mogoča le v izjemnih okoliščinah. Delodajalec naj zato ne domneva, da pogovor z nadrejenim že nadomesti formalno seznanitev.

Merila, ki jih delavec ni poznal ali jih objektivno ni mogel doseči, so šibka podlaga za odpoved zaradi nesposobnosti.

KAKO SE PRIPRAVITI NA ZAGOVOR

Ali mora delodajalec prej ponuditi drugo delovno mesto?

ZDR-1 praviloma ne določa splošne obveznosti, da mora vsakemu delavcu pred takšno odpovedjo najprej ponuditi drugo zaposlitev.

Delodajalec lahko poda odpoved s ponudbo nove pogodbe, če ima ustrezno delo, vendar je treba pravice presojati glede na vsebino ponudbe in poseben položaj delavca. Drugačna ali dodatna pravila lahko izhajajo iz kolektivne pogodbe, posebnega varstva, invalidnosti ali pravil za javne uslužbence.

Če je nova pogodba ponujena, naj delavec preveri delo, kraj, delovni čas, plačo in posledice sprejema ali zavrnitve. To vprašanje podrobneje pokriva članek o zavrnitvi aneksa in odpovedi s ponudbo nove pogodbe.

AI-ilustracija

Kaj delavcu pripada ob prenehanju?

Ob zakoniti redni odpovedi zaradi nesposobnosti mu praviloma pripadata odpovedni rok in odpravnina, če izpolnjuje zakonske pogoje.

Višina odpravnine je odvisna od osnove in let zaposlitve pri delodajalcu; praktičen izračun je v članku Kako se izračuna odpravnina ob odpovedi?. Urediti je treba tudi plačo, sorazmerni regres, dopust, vrnitev opreme in dokumentacijo.

Delavec naj se po vročitvi pravočasno prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in po prenehanju preveri pogoje za denarno nadomestilo. Zavrnitev ponujene ustrezne zaposlitve za nedoločen čas lahko vpliva na posamezne pravice.

Kaj velja, če je delavec na bolniški ali posebej varovan?

Bolniška sama po sebi ni razlog nesposobnosti, odpoved iz drugega resničnega razloga pa je lahko vročena tudi med odsotnostjo.

Če je delavec ob izteku odpovednega roka še začasno nezmožen za delo, se lahko dejansko prenehanje zaposlitve odloži do vrnitve, vendar najdlje do zakonske omejitve. Podrobno razmejitev pojasnjuje članek odpoved med bolniško odsotnostjo.

Posebno varstvo lahko velja tudi za predstavnike delavcev, nosečnice, starše, starejše delavce in invalide. Pred odpovedjo je zato nujen pregled osebnega položaja, ne samo delovne uspešnosti.

PREVERITE IZRAČUN ODPRAVNINE

Kaj lahko delavec naredi, če meni, da je odpoved nezakonita?

Takoj naj shrani odpoved, dokaz o vročitvi, pogodbo, cilje, ocene, elektronsko pošto in zapisnik zagovora ter preveri kratek rok za sodno varstvo.

Pri odpovedi je pomembna časovnica: kdaj je bil razlog ugotovljen, kdaj je bil delavec seznanjen, kaj je povedal na zagovoru in kdaj je bila odpoved vročena. Neformalno dopisovanje z delodajalcem praviloma ne ustavi zakonskega roka za uveljavljanje sodnega varstva.

Delavec naj v dokumentih loči nestrinjanje z merili, napake postopka, morebitno diskriminacijo in dejstva, ki kažejo, da je bil pravi razlog drugačen od zapisanega.

DOGOVORITE SE ZA POSVET