Kaj lahko delavec stori, če plača zamuja ali ni izplačana?
Zamuda pri plači ni običajno poslovno tveganje delavca. Preverite dokaze, postopke in roke, preden sprejmete nepovratno odločitev.
AI-ilustracija
Do kdaj mora biti plača izplačana?
Plačilno obdobje ne sme biti daljše od enega meseca, plača pa mora biti izplačana najpozneje 18 dni po njegovem poteku.
Če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan. Delodajalec mora delavce predhodno pisno obvestiti o plačilnem dnevu in vsaki njegovi spremembi.
Pogodba ali kolektivna pogodba lahko določita zgodnejši datum, ne moreta pa zakonito podaljšati skrajnega roka v škodo delavca. Od naslednjega dne je delodajalec v zamudi; poleg glavnice lahko pridejo v poštev tudi zakonske zamudne obresti.
Kaj naj delavec naredi prvi dan zamude?
Preveri naj bančni račun, plačilno listo in dogovorjeni plačilni dan ter delodajalcu pošlje kratek pisni poziv.
Poziv naj vsebuje:
- mesec, za katerega plača manjka;
- datum, ko bi morala biti izplačana;
- manjkajoči znesek oziroma zahtevo po obračunu;
- razumen kratek rok za plačilo in pojasnilo;
- zahtevo za pisni odgovor.
Shranite pogodbo, evidence ur, plačilne liste, bančne izpiske, elektronska sporočila in vsa obvestila delodajalca. Če pisnega obračuna sploh ni, zahtevajte tudi tega. Za preverjanje njegovih postavk uporabite vodič kako pravilno prebrati plačilno listo.
PREVERITE, KAJ MORA VSEBOVATI PLAČILNA LISTA
Ali lahko delavec poda prijavo inšpektoratu?
Da. Kršitev delovnopravnih pravil lahko prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, vendar prijava sama praviloma ne nadomesti izterjave konkretnega denarnega zneska.
Inšpektorat nadzira spoštovanje pravil o plači in pisnem obračunu ter lahko vodi prekrškovni oziroma upravni postopek. Delavec naj prijavi konkretna dejstva in priloži razpoložljiva dokazila.
Za izplačilo individualne terjatve sta lahko potrebna izvršba ali delovni spor. Zato prijava in zahteva za plačilo nista nujno alternativi; imata različen namen.
ODDAJTE PRIJAVO KRŠITVE INŠPEKTORATU ZA DELO
AI-ilustracija
AI-ilustracijaAli je mogoča izvršba brez predhodne tožbe?
Pisni obračun plače je po ZDR-1 verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga izvršbo.
To je posebej uporabno, kadar je delodajalec obračun izdal, zneska pa ni nakazal. Če obračun manjka, je napačen ali je sporna že sama višina terjatve, je lahko potreben postopek pred delovnim sodiščem.
Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Petletni zastaralni rok ne pomeni, da je varno čakati: pri finančnih težavah podjetja se možnost dejanskega poplačila s časom lahko zmanjša.
Kdaj lahko delavec izredno odpove pogodbo?
Izredna odpoved zaradi plače je mogoča le ob zakonsko določenem razlogu in pravilno izvedenem predhodnem postopku.
- člen ZDR-1 med drugim zajema primere, ko delodajalec:
- vsaj dva meseca ne izplačuje plače ali izplačuje bistveno zmanjšano plačo;
- dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih plače ne izplača v roku;
- tri mesece zaporedoma ali v šestih mesecih ne plača v celoti prispevkov za socialno varnost.
Pred odpovedjo mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat. Če delodajalec v treh delovnih dneh po prejemu opomina kršitve ne odpravi, lahko delavec poda izredno odpoved v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz 109. člena ZDR-1.
Ker napačen postopek vpliva na prenehanje zaposlitve, odpravnino in odškodnino, naj delavec pred oddajo preveri vse datume in dokazila. Podrobni postopek dopolnjuje članek o izredni odpovedi s strani delavca.
Kaj pripada delavcu po zakoniti izredni odpovedi?
Delavec je upravičen do odpravnine, določene za redno odpoved iz poslovnega razloga, ter do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
To ne pomeni avtomatičnega nakazila. Terjatve je treba pravilno opredeliti in po potrebi uveljavljati. Delavec naj se pravočasno prijavi tudi v evidenco brezposelnih in posebej preveri pogoje za denarno nadomestilo.
Če je delodajalec že v stečaju, veljajo dodatni kratki roki za prijavo terjatev in uveljavljanje pravic iz jamstvenega sklada. Tak položaj obravnava vodič pravice delavca ob stečaju podjetja.
Ali mora delavec kljub neizplačilu še prihajati na delo?
Dokler delovno razmerje zakonito ne preneha ali ni druge pravne podlage za odsotnost, samovoljna opustitev dela ustvarja novo tveganje za delavca.
Neizplačilo je resna kršitev delodajalca, vendar ne spremeni avtomatično vseh drugih obveznosti. Delavec naj ne preneha prihajati na delo samo na podlagi ustnega spora ali občutka, da je pogodba že končana.
Če razmere ogrožajo osnovno preživetje ali se kršitve ponavljajo, je toliko pomembneje, da se pravni koraki pripravijo hitro in v pravilnem zaporedju.
Neizplačana plača ni posojilo, ki ga delavec prostovoljno daje podjetju
Finančne težave podjetja lahko pojasnijo zamudo, ne morejo pa izbrisati obveznosti do ljudi, ki so delo že opravili. Najslabši odziv delodajalca je tišina, nedoločena obljuba ali pritisk, naj zaposleni zamudo sprejmejo kot dokaz lojalnosti.
Delavec naj reagira mirno, vendar zgodaj. Pisni poziv, shranjeni dokumenti in preverjen postopek niso napad na podjetje, temveč zaščita pred tem, da bi se ena zamuda spremenila v več neplačanih mesecev.
