objavljeno 29.07.2026

Ali je umetna inteligenca pri zaposlovanju dovoljena?

Umetna inteligenca lahko pripravi analizo, ne sme pa postati nevidni direktor kadrovske službe.
izbor kanditatov

Da, vendar delodajalec ne sme odločanja nekritično prepustiti algoritmu.

Umetna inteligenca se lahko uporablja za:

  • razvrščanje prijav;
  • iskanje kandidatov;
  • preverjanje izpolnjevanja pogojev;
  • pripravo vprašanj za razgovor;
  • načrtovanje dela;
  • analizo usposobljenosti;
  • spremljanje delovne uspešnosti.

Sistemi, ki odločajo o zaposlitvi, napredovanju, delovnih pogojih, razporejanju nalog ali prenehanju zaposlitve, so po Aktu EU o umetni inteligenci praviloma obravnavani kot visoko tvegani.

Končna odločitev mora biti preverljiva. Človeški nadzor ne pomeni samo potrditve rezultata, temveč resnično možnost, da odgovorna oseba odločitev algoritma razume, preveri in spremeni.

profiliranje ai

Delodajalec ne sme uporabljati sistemov, ki nedovoljeno posegajo v dostojanstvo, zasebnost ali enako obravnavo zaposlenih.

Od 2. februarja 2025 je na delovnem mestu praviloma prepovedana uporaba umetne inteligence za prepoznavanje čustev zaposlenih, razen kadar je uporaba potrebna zaradi zdravstvenih ali varnostnih razlogov.

Posebej problematični so sistemi, ki:

  • iz obrazne mimike sklepajo o motivaciji ali poštenosti kandidata;
  • analizirajo glas za oceno osebnosti;
  • kandidate izločajo zaradi starosti, spola, invalidnosti ali narodnosti;
  • uporabljajo podatke, zbrane brez pravne podlage;
  • prikrito spremljajo tipkanje, komunikacijo ali vedenje;
  • napovedujejo možnost bolniške odsotnosti ali nosečnosti;
  • avtomatično predlagajo odpoved brez dejanske človeške presoje.
ai zaposlovanje

Posameznik mora biti obveščen o uporabi njegovih podatkov in praviloma ne sme biti predmet izključno avtomatizirane pomembne odločitve.

GDPR že danes zahteva:

  • zakonito in pregledno obdelavo podatkov;
  • jasno določen namen uporabe;
  • uporabo samo potrebnih podatkov;
  • ustrezno varnost podatkov;
  • informacije o avtomatiziranem odločanju;
  • možnost človeškega posredovanja;
  • možnost izražanja lastnega stališča;
  • možnost izpodbijanja odločitve.

Če sistem povzroča veliko tveganje za pravice posameznikov, mora delodajalec pred uporabo praviloma izdelati oceno učinka na varstvo osebnih podatkov – DPIA.

Kandidat lahko zahteva pojasnilo, katere podatke je delodajalec uporabil in kako so vplivali na odločitev. Poslovna skrivnost ponudnika programske opreme ne more biti splošen izgovor za popolnoma nepojasnljivo odločanje.

Nekatere obveznosti že veljajo, celovita pravila za visoko tvegane kadrovske sisteme pa so bila prestavljena na 2. december 2027.

Akt EU o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024.

Pomembni roki so:

  • 2. februar 2025: prepovedane prakse in obveznost zagotavljanja ustrezne AI-pismenosti;
  • 2. avgust 2025: pravila upravljanja in obveznosti za splošne modele umetne inteligence;
  • 2. avgust 2026: večina splošnih pravil in začetek nadzora nad AI-pismenostjo;
  • 2. december 2027: pravila za visoko tvegane sisteme na področju zaposlovanja.

Rok za kadrovske sisteme je bil julija 2026 z uredbo AI Omnibus prestavljen z 2. avgusta 2026 na 2. december 2027.

  • hitrejša obdelava velikega števila prijav;
  • bolj enotna uporaba vnaprej določenih meril;
  • manj administrativnega dela;
  • lažje odkrivanje manjkajočih znanj;
  • boljše načrtovanje kadrovskih potreb.
  • prikrita diskriminacija;
  • napačne ali zastarele informacije;
  • nepojasnljive odločitve;
  • pretiran nadzor zaposlenih;
  • uhajanje osebnih podatkov;
  • avtomatizacija slabih kadrovskih praks;
  • lažen občutek objektivnosti;
  • odgovornost delodajalca za orodje zunanjega ponudnika.

Tudi na videz nevtralni algoritem je lahko diskriminatoren, če je bil naučen na preteklih podatkih, ki vsebujejo stare neenakosti.

Delodajalci bodo morali pri visoko tveganih sistemih med drugim zagotoviti:

  • usposobljen človeški nadzor;
  • uporabo po navodilih ponudnika;
  • spremljanje delovanja sistema;
  • ustrezne in relevantne vhodne podatke;
  • hrambo dnevnikov uporabe;
  • prijavljanje resnih incidentov;
  • obveščanje predstavnikov delavcev in prizadetih oseb;
  • oceno vplivov na temeljne pravice, kadar jo zahteva uredba.

Karlion pogled

Umetna inteligenca lahko pripravi analizo, ne sme pa postati nevidni direktor kadrovske službe.

Delodajalec ostane odgovoren tudi, če uporablja kupljeno programsko opremo. Pred uvedbo mora vedeti, katere podatke sistem uporablja, kaj meri, kdo preverja rezultat in kako lahko posameznik odločitev izpodbija.

Najnevarnejši algoritem ni nujno tisti, ki dela največ napak, temveč tisti, ki mu podjetje zaupa samo zato, ker deluje hitro in uporablja oznako »AI«.


Avtor: Gregor Vencelberger
Ustanovitelj Karlion | Svetovalec za delovna razmerja