Kaj je dolgotrajna oskrba in koliko nas stane?

Prispevki, pravice in polemike v letu 2026

AI-ilustracija

Kaj je dolgotrajna oskrba?

Gre za pomoč pri vsakodnevnih opravilih, zdravstveni negi in ohranjanju samostojnosti.

Dolgotrajna oskrba lahko vključuje pomoč pri osebni higieni, oblačenju, prehranjevanju, gibanju, gospodinjstvu, jemanju zdravil in drugih vsakodnevnih opravilih.

Upravičenec lahko glede na odločbo izbere:

• oskrbovalca družinskega člana,
• dolgotrajno oskrbo na domu,
• dnevno dolgotrajno oskrbo,
• dolgotrajno oskrbo v instituciji,
• denarni prejemek.

Osnovne pravice se praviloma med seboj izključujejo. Dodatno sta lahko zagotovljeni e-oskrba in pomoč pri ohranjanju samostojnosti.

AI-ilustracija

Koliko znaša prispevek za dolgotrajno oskrbo?

Zaposleni in delodajalec plačata vsak po 1 %, samozaposleni 2 %, upokojenec pa 1 % neto pokojnine.

Prispevek se obračunava od 01.07.2025.

Pri bruto plači 2.000 € zaposleni plača 20 € mesečno, dodatnih 20 € pa delodajalec. Skupaj se tako v sistem nakaže 40 € mesečno.

Zaposleni, ki ima hkrati tudi s. p., lahko prispevek plačuje iz obeh naslovov: kot zaposleni in kot samozaposleni.

Kdo je upravičen in koliko pomoči lahko prejme?

Upravičenost ni samodejna, ampak jo po oceni potreb določi center za socialno delo.

Oseba mora biti praviloma zavarovana najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih, imeti urejeno prebivanje v Sloveniji in biti uvrščena v eno od petih kategorij.

Oskrbovalec družinskega člana je mogoč pri 4. ali 5. kategoriji. Za enega upravičenca prejema 1,2-kratnik minimalne plače, za dva pa 1,8-kratnik.

Vloga se vloži na vstopni točki pristojnega centra za socialno delo. Sledijo obisk na domu, ocena potreb, odločba in izbira oblike oskrbe.

Zakaj sistem povzroča toliko razprav?

Večina se strinja, da Slovenija dolgotrajno oskrbo potrebuje, spor pa nastaja glede financiranja, preglednosti in dejanske dostopnosti storitev.

Prednosti sistema

• omogoča pomoč na domu in daljše samostojno življenje;
• razbremenjuje svojce, ki pogosto opravljajo neplačano oskrbo;
• uvaja enotnejše pravice po vsej Sloveniji;
• zmanjšuje neposredne stroške oskrbe za upravičence;
• priznava delo oskrbovalcev družinskih članov;
• odgovarja na staranje prebivalstva in rast potreb po oskrbi.

Težave in pomisleki

po letu 2028 zakon dopušča možnost dodatnega 10- ali 20-odstotnega doplačila.

prispevek znižuje neto prejemek zaposlenega;

delodajalcem zvišuje strošek dela;

samozaposleni sami krijejo celotna 2 %;

primanjkuje ustrezno usposobljenega kadra;

pravica na papirju še ne zagotavlja takoj dostopne storitve;

postopki ocenjevanja in odločanja so lahko dolgotrajni;

uporabnik ne more hkrati prejemati nekaterih primerljivih pravic;

Gospodarske organizacije sistem načeloma podpirajo, vendar zahtevajo pregledno in namensko porabo denarja. GZS je marca 2026 navedla, da je bilo v drugi polovici leta 2025 zbranih približno 270 milijonov evrov prispevkov, vrednost novih storitev pa naj bi znašala približno 18 milijonov evrov. Gre za navedbe GZS, s katerimi opozarja na razkorak med pobiranjem denarja in dejanskim izvajanjem storitev.

OZS je pred uvedbo predlagala postopnejše zviševanje prispevka, ker je menila, da se denar pobira hitreje, kot se vzpostavljajo storitve.

Zagovorniki odgovarjajo, da brez stabilnega in solidarnega financiranja sistema ob staranju prebivalstva ni mogoče dolgoročno vzdrževati.