Plačljive storitve oblaka uporablja 55 % zajetih podjetij: kaj kaže SURS?
SURS: plačljivi oblak uporablja 55 % podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi. Preverite razlike po velikosti in posledice za delo.
AI-ilustracija
Plačljive storitve računalništva v oblaku leta 2026 uporablja 55 % podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi. Pri velikih podjetjih delež dosega 93 %. Vir: SURS.
Uvod
Poslovni oblak je postal običajen del infrastrukture: od varnostnih rešitev do računovodstva in upravljanja odnosov s strankami. SURS je 08.10.2026 objavil končne podatke raziskovanja Digitalno podjetništvo 2026. Uporaba plačljivega oblaka se je z lanskih 48 % povečala na 55 %.
Za podjetje ti podatki niso navodilo za nakup. So razlog, da preveri, katere storitve že plačuje, kdo jih upravlja in ali rešujejo poslovno potrebo. Tudi več manjših naročnin lahko skupaj predstavlja pomemben del delovnega okolja.
1. Kaj je pri podatkih za leto 2026 najpomembnejše?
Poleg rasti skupne uporabe je izrazita razlika med velikostmi podjetij: plačljivi oblak uporablja 51 % malih, 72 % srednje velikih in 93 % velikih podjetij.
Raziskovanje zajema podjetja z desetimi ali več zaposlenimi in samozaposlenimi. Deležev zato ne posplošujemo na vse slovenske samostojne podjetnike ali najmanjše družbe. Gre za ocene iz vzorčnega raziskovanja, ne za popis vsakega uporabniškega računa.
2. Kaj pomeni »naprednejši oblak«?
SURS med srednje ali bolj napredne plačljive storitve uvršča tudi varnostne programe, finančno-računovodsko programsko opremo, gostovanje baz, ERP, CRM in razvojne platforme. V letu 2026 vključuje tudi programsko opremo oziroma sisteme UI.
Te storitve uporablja 51 % zajetih podjetij. Skupni delež 55 % in delež 51 % nista dve skupini, ki bi ju sešteli. Naprednejše storitve so del širše uporabe plačljivega oblaka.
PREVERITE, ALI JE DIGITALNA REŠITEV POSLOVNO VZDRŽNA
3. Ali selitev v oblak pomeni manj dela za podjetje?
Lahko zmanjša potrebo po lastni infrastrukturi, vendar podjetje še vedno odloča o uporabnikih, podatkih, nastavitvah in poslovnih postopkih. Pogodba mora pojasniti, katere naloge opravi ponudnik in katere ostanejo naročniku.
Če zaposleni sami odpirajo račune za isto nalogo, lahko nastanejo podvojene licence in razpršeni podatki. Najprej pripravite popis uporabljenih storitev, nato določite odgovorno osebo za vsako od njih.
4. Kako preveriti, ali ima podjetje korist od oblaka?
Izberite rezultat, ki ga želite izboljšati: krajši obračun, hitrejši dostop do podatkov, manj napak ali boljša razpoložljivost storitve. Primerjajte ga s celotnim stroškom.
Več naročnin samo po sebi ne dokazuje boljše digitalizacije. Če zaposleni isti podatek prepisujejo iz ene aplikacije v drugo, je treba pregledati povezave in proces. Dobro merilo je, ali storitev olajša delo, ne samo ali ima sodoben uporabniški vmesnik.
5. Kaj naj vodstvo preveri pred novo naročnino?
Potrebo, obstoječe alternative, pogodbeni obseg, način obračuna in skrbništvo podatkov. Nato vprašajte, kaj se zgodi ob odhodu zaposlenega ali izpadu storitve.
| Vprašanje | Koristen dokaz |
|---|---|
| Kdo storitev uporablja? | Seznam aktivnih uporabnikov |
| Kdo jo plačuje? | Pogodba in zadnji račun |
| Kdo ureja dostop? | Imenovan skrbnik |
| Kaj nam prihrani? | Primerjava postopka pred uvedbo in po njej |
PREVERITE IZHODNO STRATEGIJO PRI AI-STORITVAH
6. Kako se spreminja pomen oblaka za zaposlene?
Delovno okolje je bolj odvisno od dostopov, povezav in pravil uporabe. Uvajanje zato ne sme končati pri namestitvi aplikacije.
Ekipa potrebuje razlago, kje so uradni podatki, kako sodeluje v dokumentih in kam prijavi težavo. Pri obdelavi z AI mora vedeti tudi, katera orodja je podjetje odobrilo. Povezani pregled registra AI-orodij pomaga urediti ta posebni del storitev.
Oblak je poslovna odločitev, ne zbirka naročnin
Rast uporabe pove, da se infrastruktura spreminja. Uspeh podjetja pa se pokaže v zanesljivejšem procesu in uporabnem rezultatu.
Pred naslednjo naročnino opravite popis sedanjih. Pogosto je najkoristnejši prvi korak povezati in urediti že plačane storitve, nato šele kupiti novo.
