OBJAVLJENO 6. 9. 2026

Kaj sme delodajalec odtegniti od zadnje plače ob odhodu delavca?

Nevrnjen računalnik, domnevna škoda, preveč izplačan regres ali strošek izobraževanja niso avtomatično dovoljenje za zadržanje zadnje plače. Preverite pravila pobota, pisnega soglasja in varnega končnega obračuna.

Zadnja plača je pogosto trenutek, ko se na enem obračunu srečajo vse odprte zadeve: plača za zadnji mesec, nadure, stroški, dopust, sorazmerni regres, službeni telefon, računalnik in očitek o škodi. Delavec pričakuje izplačilo opravljenega dela, delodajalec pa želi zaključiti odprte obveznosti.

Prav tu nastane nevarna bližnjica: delodajalec oceni, da mu delavec nekaj dolguje, in znesek preprosto odšteje. ZDR-1 takšno ravnanje omejuje. Obstoj domnevne terjatve in dovoljenje za pobot nista ista stvar. Tudi če delodajalec meni, da ima upravičen zahtevek, mora spoštovati pravila glede plačila in soglasja.

Ali lahko delodajalec sam odšteje škodo od zadnje plače?

Praviloma ne. Za pobot svoje terjatve s plačo oziroma drugimi prejemki iz delovnega razmerja potrebuje pisno soglasje delavca, ki ne sme biti dano vnaprej, še preden konkretna terjatev nastane. Splošna klavzula v pogodbi, s katero delavec že ob zaposlitvi dovoli vse prihodnje odtegljaje, zato ne daje neomejenega dovoljenja.

Delodajalec lahko zatrjuje, da je delavec povzročil škodo, vendar mora biti zahtevek opredeljen in dokazljiv. Odškodninska odgovornost delavca ni avtomatična posledica vsake napake. Presojajo se ravnanje, krivda, dejanska škoda in vzročna zveza.

Če delavec soglasja ne da, to ne pomeni, da morebitna terjatev izgine. Delodajalec jo lahko uveljavlja po ustrezni poti, ne sme pa si sam izbrati plače kot najlažjega vira poplačila.

Kakšno mora biti veljavno pisno soglasje?

Soglasje mora biti konkretno, prostovoljno in dano po tem, ko je terjatev že nastala ter jo delavec lahko razume. Iz dokumenta naj bodo razvidni razlog, znesek, način izračuna in prejemek, iz katerega naj bi se pobot izvedel.

Varno soglasje vsebuje:

• opis dogodka ali obveznosti;
• natančen ali preverljivo izračunljiv znesek;
• dokazila, na katerih zahtevek temelji;
• način in datum pobota;
• morebitno obročno vračilo;
• izjavo, da je imel delavec možnost dokument pregledati.

Podpis prevzemnega zapisnika za opremo sam po sebi ni nujno soglasje k pobotu. Prav tako ugotovitev, da predmet manjka, še ne določa njegove vrednosti, starosti in odgovornosti delavca.

Kaj velja za nevrnjen telefon, računalnik ali ključe?

Delavec mora vrniti delodajalčevo opremo, vendar nevrnjen predmet samodejno ne upravičuje poljubnega odtegljaja od plače. Najprej je treba ugotoviti, katera oprema je bila izročena, v kakšnem stanju, kdaj bi morala biti vrnjena in ali jo delavec še lahko vrne.

Zato je uporaben podpisan seznam z inventarnimi podatki, dodatki in stanjem. Ob prenehanju se pripravi zapisnik. Običajna obraba ni isto kot škoda, nabavna cena nove naprave pa ni nujno enaka vrednosti več let uporabljene opreme.

Če je oprema izgubljena ali poškodovana, naj delodajalec zahtevek pisno obrazloži. Delavec lahko predmet vrne, predlaga plačilo nespornega dela ali ugovarja višini. Pobot iz zadnje plače je ločeno vprašanje in še vedno zahteva ustrezno soglasje oziroma drugo izvršilno podlago.

Ali lahko delodajalec zahteva vračilo preveč izplačanega regresa?

Če delavcu med letom preneha zaposlitev, mu praviloma pripada sorazmerni del dopusta in z njim povezan sorazmerni del regresa; morebitno vračilo preveč izplačanega dela pa ne pomeni avtomatičnega dovoljenja za odtegljaj. Najprej mora biti izračun pravilen glede na trajanje zaposlitve in okoliščine prenehanja.

Delavec naj preveri:

• koliko mesecev oziroma sorazmernega obdobja zaposlitve se upošteva;
• kolikšen regres je bil dejansko izplačan;
• ali kolektivna pogodba ali ugodnejša ureditev vpliva na znesek;
• ali je delodajalec predlagal pisno soglasje za pobot;
• ali je končni obračun jasno ločil plačo, regres in vračilo.

Vračila ni dobro skrivati v eni nerazloženi postavki. Če delavec z izračunom soglaša, se lahko stranki dogovorita o načinu vračila. Če ne, mora imeti možnost zahtevati obrazložitev.

Kaj pa stroški izobraževanja?

Vračilo stroškov izobraževanja je odvisno od veljavnega in sorazmernega dogovora ter konkretnih okoliščin, ne od samega dejstva, da je delavec odšel. Razlikovati je treba med usposabljanjem, ki ga je moral delodajalec zagotoviti za delo, in dodatnim izobraževanjem, za katero sta stranki dogovorili razumno obdobje vezave.

Zahtevek mora pokazati dejanske stroške in podlago. Pomembno je, zakaj je delovno razmerje prenehalo, koliko dogovorjenega obdobja je delavec že izpolnil in ali naj bi se obveznost sorazmerno zmanjševala.

Tudi veljavna terjatev za izobraževanje še ni avtomatičen odtegljaj. Za poseg v zadnje izplačilo veljajo pravila pobota. Delavec naj ne podpisuje splošnega priznanja dolga brez specifikacije in časa za pregled.

Ali lahko delodajalec zadrži plačo zaradi neopravljene predaje?

Plačilo za že opravljeno delo ne postane neobvezno zato, ker je bila predaja slaba ali nepopolna. Delavec mora vestno opravljati delo do prenehanja in izročiti opremo ter informacije, do katerih je delodajalec upravičen. Kršitev lahko povzroči ločen postopek ali zahtevek, vendar delodajalec ne sme zadnje plače uporabljati kot nedoločeno varščino.

Obe strani se zaščitita s predajnim zapisnikom, ki vsebuje:

• odprte naloge in njihove roke;
• lokacijo poslovne dokumentacije;
• prenesene službene dostope brez razkrivanja osebnih gesel;
• vrnjeno opremo in ključe;
• kontakt osebe, ki je predajo prevzela;
• morebitne zadržke obeh strani.

Če delavec želi oditi pred iztekom roka, je varen pisni dogovor opisan v članku Kako se dogovoriti za krajši odpovedni rok?.

Kaj mora vsebovati zadnji obračun?

Zadnji obračun mora biti pregleden in omogočiti preverjanje vsakega prejemka ter vsakega odbitka. Glede na položaj lahko vključuje:

• plačo in dodatke do zadnjega dne;
• nadomestila plače;
• evidentirane nadure in druge zapadle dodatke;
• povračila stroškov v zvezi z delom;
• sorazmerni regres oziroma ločen obračun vračila;
• nadomestilo za neizrabljen dopust, kadar so zanj izpolnjeni pogoji;
• odpravnino, če glede na način prenehanja pripada;
• vsak pobot z navedeno podlago in soglasjem.

Delavec naj primerja obračun z evidenco delovnega časa, odločbo o dopustu, bančnimi nakazili in podpisanimi dogovori. Nerazumljiva negativna postavka je razlog za pisno vprašanje, ne dokaz, da je odtegljaj pravilen.

Kako naj delavec ukrepa ob spornem odtegljaju?

Najprej naj pisno zahteva specifikacijo, pravno podlago in kopijo soglasja, na katerem naj bi pobot temeljil. Pomembno je shraniti obračun, pogodbo, elektronsko komunikacijo, predajni zapisnik in bančni izpisek.

Če delodajalec napake ne odpravi, lahko delavec poišče pomoč Inšpektorata RS za delo, sindikata, pravnega strokovnjaka ali uveljavlja sodno varstvo. Roki in pravilna pot so odvisni od vrste zahtevka, zato odlašanje ni priporočljivo.

Delavec naj ne podpisuje dokumenta samo zato, ker mu je predstavljeno, da brez podpisa ne bo dobil preostanka plače. Če priznava le del zneska, naj bo tudi soglasje omejeno na nesporni del.

Urejen zaključek brez spora

Delodajalec naj loči nesporno plačilo od svoje morebitne terjatve in delavcu pravočasno predstavi dokaze. Presenečenje na plačilni listi skoraj vedno poveča konflikt. Boljši postopek je popis opreme, skupen pregled izračuna, možnost pojasnila in ločen pisni dogovor za nesporni znesek.

Če škoda še ni ugotovljena, naj se plača izplača skladno z obveznostmi, zahtevek pa razišče posebej. Če se stranki dogovorita za obroke, naj dokument jasno določi zneske in datume. Tako delodajalec ohrani možnost uveljavljanja terjatve, ne da bi tvegal nezakonit poseg v prejemke.

Pogodbena kazen za neoddelan odpovedni rok je dodatno, ločeno vprašanje. Pregled sodne prakse in razlike med kaznijo ter škodo pokaže, zakaj pavšal ne more nadomestiti dokazovanja.

Kontrolni pregled konkretnega odtegljaja

Vsako postavko je treba razstaviti na podlago, dokaz, znesek in dovoljen način poplačila. Predstavljajmo si, da delodajalec na zadnjem obračunu odšteje 900 evrov za prenosnik. Najprej je treba preveriti, ali naprava res ni bila vrnjena, ali obstaja prevzemni zapisnik in ali je delavec dobil razumen poziv za vračilo. Nato se ugotavlja vrednost rabljene naprave ter morebitna odgovornost. Šele zatem pride na vrsto vprašanje soglasja k pobotu.

Podobno pri regresu: delodajalec mora prikazati prejeti znesek, pripadajoči sorazmerni del in razliko. Delavec lahko pravilnemu izračunu pritrdi, ne da bi hkrati priznal drug očitek glede škode. Zato naj bodo terjatve ločene, ne združene v skupno postavko »dolg ob odhodu«.

Koristen pregled za vsako postavko je:

1. Kateri dogodek je ustvaril domnevni dolg?
2. Katera pogodba, zakon ali dokaz določa obveznost?
3. Kako je bil znesek izračunan in ali upošteva obrabo oziroma sorazmernost?
4. Ali delavec zahtevek priznava v celoti, delno ali mu ugovarja?
5. Ali obstaja konkretno pisno soglasje za pobot, dano po nastanku terjatve?
6. Kateri nesporni prejemki morajo biti kljub temu pravočasno izplačani?

Takšen postopek koristi tudi delodajalcu. Če je terjatev res utemeljena, jo lahko predstavi pregledno in poveča možnost dogovora. Če ni, jo odkrije pred napačnim posegom v plačo in morebitnim inšpekcijskim ali sodnim postopkom.

Ključna ugotovitev

PREVERITE POGODBENO KAZEN ZA ODPOVEDNI ROK

DOGOVORITE SE ZA KRAJŠI ODPOVEDNI ROK

PREVERITE DOPUST IN REGRES OB MENJAVI SLUŽBE

DOGOVORITE SE ZA POSVET