Zakaj podjetja odlašajo z umetno inteligenco: zasebnost in odgovornost med glavnimi ovirami
SURS razkriva ovire pred uvedbo AI. Preverite, koga zajema podatek 58 % ter kako izbrati med uvedbo, omejenim preizkusom in odložitvijo.
AI-ilustracija
Med podjetji, ki AI ne uporabljajo in so možnost uporabe že pretehtala, jih 58 % navaja pomisleke glede varstva podatkov in zasebnosti; enak delež navaja nejasne pravne posledice. To ni delež vseh slovenskih podjetij.
Uvod
Odločitev za uvedbo umetne inteligence pogosto obstane med prodajno predstavitvijo in prvim resničnim delovnim primerom. Kdo sme vnesti podatke? Kdo preveri rezultat? Kaj se zgodi, če orodje povzroči škodo?
Novi podatki SURS, objavljeni 08.10.2026, kažejo, da so te dileme pomembna ovira. Za podjetje je naslednji korak odločitev o enem konkretnem primeru uporabe: uvedba, omejeni preizkus ali zavrnitev.
Koga zajema podatek 58 %?
SURS je raziskoval podjetja z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi. Med podjetji, ki AI ne uporabljajo, jih je 16 % uporabo že pretehtalo. V tej ožji skupini jih 58 % izpostavlja zasebnost, prav toliko nejasne pravne posledice, 54 % pa pomanjkanje strokovnega znanja.
Vir: SURS. Razlogi se lahko prekrivajo, zato deležev ne seštevamo. Tudi mikro podjetij z manj kot desetimi zaposlenimi ne vključujemo v sklep o celotnem vzorcu.
Kaj naj vodstvo razjasni pred odločitvijo?
Naj najprej opredeli nalogo, podatke in merilo uspeha. »Uvedli bomo AI« je preširok cilj. »Preizkusili bomo osnutke odgovorov na splošna vprašanja brez podatkov strank« omogoča precej bolj konkreten pregled.
Karlion priporoča zapis petih odgovorov: kaj želimo izboljšati, katere informacije orodje prejme, kdo preveri izhod, kakšne napake so nesprejemljive in kdaj preizkus ustavimo. Tak zapis pomaga razločiti dejansko negotovost od splošnega strahu pred tehnologijo.
Preverite, kam lahko potujejo podatki v AI-orodju →
PREVERITE POT PODATKOV V AI-ORODJU
Ali poslovna licenca sama reši vprašanje zasebnosti?
Sama oznaka poslovnega paketa ne pokaže celotnega ravnanja s podatki. Informacijski pooblaščenec pri AI obdelavi osebnih podatkov poudarja določitev namena, pravne podlage, vloge organizacije, obsega podatkov, hrambe in varnostnih ukrepov.
Podjetje naj ta vprašanja preveri za izbrano storitev in konkretno uporabo. Pogovor brez podatkov strank in obdelava njihove dokumentacije lahko pomenita zelo različna položaja. Za praktična dokazila pred nakupom uporabite naš pregled dokumentacije ponudnika AI-orodja.
Ali pogodba vse tveganje prenese na ponudnika?
Pogodba lahko ureja obveznosti ponudnika, podporo in način obravnave napak. Ne pomeni pa, da je podjetje z nakupom opravilo vse svoje obveznosti. Splošna uredba o varstvu podatkov v 24. členu odgovornost za skladnost nalaga upravljavcu, v 28. členu pa določa pogoje za sodelovanje z obdelovalcem.
Poslovno odgovornost zato razdelite po korakih: kdo storitev izbere, kdo vnese podatke, kdo potrdi rezultat in kdo ukrepa ob incidentu. Pri konkretnem pravnem primeru je potrebna presoja pogodbe in dejanske uporabe; prodajno zagotovilo zanjo ne zadošča.
Kako naj bo oblikovan omejeni preizkus?
Naj bo dovolj majhen, da je mogoče pregledati vsak rezultat, in dovolj konkreten, da pokaže uporabnost. Za začetek je smiselna naloga z izmišljenimi ali javnimi podatki, pri kateri sodelavec preveri celoten izhod.
| Odločitev | Kaj jo podpira |
|---|---|
| Uvedba | Jasna korist, preverjeno ravnanje s podatki in izvedljiv nadzor |
| Omejeni preizkus | Potencialna korist, vendar še odprta vprašanja kakovosti ali stroškov |
| Zavrnitev oziroma odložitev | Nejasen namen, neustrezni podatki ali tveganje, ki ga podjetje ne zna obvladati |
Preglednica je Karlionov okvir za odločanje. Ne predstavlja zakonskega obrazca ali avtomatske ugotovitve skladnosti.
Dogovorite se za pregled načrtovane uporabe AI →
DOGOVORITE SE ZA PREGLED NAČRTOVANE UPORABE AI
Katere stroške je treba vključiti v poslovno odločitev?
Poleg licence ocenite uvajanje, preverjanje izhodov, podporo, usposabljanje in popravljanje napak. Prihranek pri nastanku osnutka ima manjšo vrednost, če njegovo preverjanje porabi ves prihranjeni čas.
Meritev naj uporablja isto nalogo pred preizkusom in med njim. Zabeležite čas, kakovost in potrebne popravke. Več o tem v članku AI, hitrost in produktivnost: kaj mora spremeniti vodstvo.
Kdaj je odložitev uvedbe dobra odločitev?
Ko podjetje jasno ve, kaj manjka in kako bo to preverilo. Odložitev brez naslednjega koraka samo podaljša negotovost. Odložitev do pridobitve konkretnega dokazila, izboljšanja podatkov ali opravljenega preizkusa pa je obvladljiva odločitev.
Določite lastnika odprtega vprašanja in datum ponovne presoje. Tudi ugotovitev, da orodje za izbrano nalogo trenutno ni uporabno, je rezultat dobrega preizkusa.
O uvedbi naj odloča dokazljiva korist v obvladljivem procesu
Podatek o ovirah ne dokazuje, da so podjetja pretirano previdna. Pove, kje potrebujejo jasnejše odgovore. Vodstvo jih najlažje pridobi z omejenim primerom, pregledom pogodbenih pogojev in merjenjem dejanskih popravkov.
Dobra poslovna odločitev lahko pomeni uvedbo ali zavrnitev. Njena kakovost je odvisna od dokazov, jasnih odgovornosti in tega, ali zna podjetje svojo odločitev pozneje ponovno preveriti.
Uradni viri
- SURS: Digitalno podjetništvo, 2026, objava 08.10.2026 ob 10.30; končni podatki za leto 2026. Vir: SURS.
- Informacijski pooblaščenec: Umetna inteligenca in varstvo osebnih podatkov, datum objave na prebrani strani ni naveden.
- EUR-Lex: Splošna uredba o varstvu podatkov, zlasti 24. in 28. člen, veljavno besedilo; preverjeno 11.10.2026.
Viri preverjeni 11.10.2026 ob 18.05, Europe/Ljubljana.
