OBJAVLJENO 8. 9. 2026

Kaj lahko delavec stori, če nadure niso evidentirane ali plačane?

Nadure lahko izginejo iz evidence, čeprav ostanejo v elektronski pošti, prijavah v sistem in opravljenih nalogah. Preverite, katere podatke zahtevati, kako zbrati dokaze ter kdaj ukrepati zaradi neplačanega dela.

Delavec zaključi poročilo zvečer, odgovori stranki po koncu izmene ali ostane, ker brez njega delo ne bo končano. Na plačilni listi je kljub temu vsak mesec samo redni fond ur. Vodja pravi, da nadur ni odredil, sistem pa prihod samodejno zaokroži ali presežek prenese v nejasen saldo.

Tak položaj je treba razstaviti na tri vprašanja: koliko dela je bilo dejansko opravljenega, ali je delodajalec zanj vedel in kako so bile ure evidentirane ter obračunane. Brez tega se razprava hitro ustavi pri besedi proti besedi.

Kdaj delo preko polnega časa pomeni nadurno delo?

Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa, ki ga delodajalec odredi v primerih in po postopku, določenem z ZDR-1. Zakon ga predvideva za izjemne položaje, na primer izjemoma povečan obseg dela, preprečevanje škode ali nevarnosti ter druge nujne in nepredvidene primere.

Nadure niso običajen način reševanja trajnega pomanjkanja zaposlenih. Prav tako ni vsaka pozitivna razlika v mesečnem saldu avtomatično nadura. Ure lahko nastanejo v neenakomerni ali začasno prerazporejeni razporeditvi, pri kateri se izravnavajo v referenčnem obdobju. Zato je treba preveriti razpored, podlago spremembe in kolektivno pogodbo.

Vendar delodajalec ur ne more preprosto preimenovati v »fleksibilnost«, če je od zaposlenega redno pričakoval delo po koncu razporeda. Odločilni so dejansko delo, organizacija in vedenje delodajalca.

Ali mora biti nadurno delo vedno odrejeno pisno?

Delodajalec mora nadurno delo praviloma pisno odrediti pred začetkom, v nujnem primeru pa ga lahko odredi ustno in pisno odreditev izda naknadno do konca delovnega tedna. To je obveznost delodajalca in pomembno varovalo pred samovoljnim širjenjem delovnika.

Toda kršitev tega postopka ne izbriše dela, ki je bilo v resnici opravljeno. Slovenska sodna praksa priznava plačilo tudi brez predhodne pisne odredbe, kadar je delavec moral delo opraviti zaradi zahtevane naloge in je delodajalec za presežne ure vedel. Podobno velja, če je delodajalec takšno delo dalj časa dopuščal, čeprav bi ga lahko prepovedal ali delo organiziral drugače.

To ne pomeni, da lahko delavec povsem samostojno ustvarja neomejeno število nadur. Če ostaja na delovnem mestu brez potrebe in v nasprotju z jasnim navodilom, je njegov položaj drugačen. Treba je pokazati povezavo med urami in delodajalčevo zahtevo, pričakovanjem ali sprejeto koristjo.

Katere podatke mora vsebovati evidenca?

Delodajalec mora dnevno voditi podatke o opravljenih urah, nadurnem delu, prihodu in odhodu ter posebnih oblikah razporeditve delovnega časa. ZEPDSV zahteva tudi podatke o nočnem, nedeljskem, prazničnem, izmenskem in drugih posebnih pogojih dela ter ustrezne seštevke.

Delavec mora imeti vpogled v svoje podatke. Za pretekli mesec mora biti z njimi pisno seznanjen do konca plačilnega dne, enkrat tedensko pa lahko zahteva pisno seznanitev. Neposreden elektronski dostop lahko to obveznost izpolni, če delavec podatke dejansko lahko pregleda.

Zaokroževanje prihodov, samodejno brisanje presežkov ali evidenca, ki kaže samo načrtovani urnik, ne pa resničnega dela, lahko prikrije bistvene podatke. Več o strukturi evidence pojasnjuje članek Kaj mora vsebovati evidenca delovnega časa?.

Kaj naj delavec preveri na plačilni listi?

Primerjati mora najmanj razpored, evidenco dejanskih ur, obračun rednega dela in obračun dodatkov. Plačilna lista lahko pokaže število nadur, ne pa nujno, ali je bila uporabljena prava osnova in pravi dodatek.

Koristen mesečni pregled vključuje:

1. redni fond ur;
2. dejanski prihod in odhod;
3. ure dela od doma ali zunaj lokacije;
4. odrejene in dejansko opravljene nadure;
5. nočno, nedeljsko in praznično delo;
6. preneseni pozitivni oziroma negativni saldo;
7. izrabo prostih ur;
8. izplačano osnovo in dodatke.

Če je nadura plačana, je še vedno treba preveriti, ali je pravilno prikazan pripadajoči dodatek po kolektivni pogodbi. Če se ure kompenzirajo s prostim časom, morata biti podlaga in razmerje jasna; delodajalec ne sme ustvariti sistema, v katerem ure brez sledljivosti izginejo ob koncu meseca.

S katerimi dokazi je mogoče pokazati opravljeno delo?

Najmočnejša je kombinacija uradne evidence in neodvisnih sledi, ki pokažejo čas, nalogo ter vedenje delodajalca. Noben dokaz ni vedno odločilen sam zase, več medsebojno skladnih podatkov pa lahko sestavi prepričljivo časovnico.

Pomagajo lahko:

• razporedi, pisne odreditve in sporočila vodje;
• elektronska pošta ter čas oddaje dokumentov;
• prijave v službene programe in dnevniki dostopa;
• evidence vstopa v stavbo ali prevzema ključev;
• potni nalogi, tahograf in podatki službenega vozila;
• delovni nalogi, poročila in zapisi o strankah;
• koledar sestankov in telefonski klici;
• izjave sodelavcev;
• lastna sprotna tabela z začetkom, koncem in opisom dela.

Pri zbiranju dokazov je treba varovati poslovne skrivnosti in osebne podatke. Delavec naj ne odnaša celotnih baz strank ali zdravstvene dokumentacije. Pravilneje je hraniti lastne zakonito dostopne dokumente in zahtevati uradne podatke po ustrezni poti.

Kako naj delavec najprej opozori delodajalca?

Naj pošlje mirno in konkretno pisno zahtevo z datumi, urami, nalogami ter predlogom popravka. Splošna trditev »nikoli mi ne plačate nadur« je težje preverljiva kot tabela treh spornih dni.

Zahteva lahko vsebuje:

1. obdobje, na katero se nanaša;
2. kopijo oziroma izpis uradne evidence;
3. lastno časovnico spornih ur;
4. kratko navedbo nalog in osebe, ki je zanje vedela;
5. zahtevo za pojasnilo razlike;
6. zahtevo za popravek evidence in obračuna;
7. razumen rok za odgovor.

Delavec naj shrani zahtevo in odgovor. Delodajalec pa naj razliko dejansko razišče, ne samo odgovori, da pisne odredbe ni bilo. Preveri naj organizacijo, podatke sistemov in navodila vodij. Če je delo nepotrebno, ga mora jasno preprečiti; če je potrebno, ga mora pravilno razporediti in obračunati.

Kaj če delodajalec popravka zavrne?

Delavec lahko glede na okoliščine poišče pomoč sindikata, sveta delavcev, Inšpektorata Republike Slovenije za delo ali pravnega strokovnjaka ter uveljavlja denarno terjatev. Inšpektorat nadzira spoštovanje pravil o delovnem času in evidencah, odločanje o konkretnem denarnem zahtevku pa lahko zahteva sodni postopek.

Pred naslednjim korakom je koristno urediti dokumente po mesecih in ločiti tri vrste težav:

• evidenca ne vsebuje dejanskih ur;
• ure so evidentirane, vendar niso obračunane;
• ure in osnovno plačilo so prikazani, manjka pa ustrezen dodatek.

Tudi če delodajalec naknadno popravi evidenco, naj bo sprememba sledljiva. Pri elektronskem vodenju mora naknadna sprememba vsebovati razlog in čas vpisa. Popravek ne sme postati tiho prepisovanje zgodovine brez pojasnila.

Koliko časa ima delavec za zahtevek?

Terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih, vendar čakanje povečuje dokazne težave. Posamezni denarni zneski lahko zapadejo ob različnih datumih, zato ni varno računati na en sam skupni rok od konca zaposlitve.

Sporočila se izbrišejo, sodelavci odidejo, dostop do sistemov preneha, spomin pa postane manj natančen. Najboljši čas za preverjanje je vsak mesec ob prejemu evidence in plačilne liste. Če se napaka ponavlja, naj delavec ne čaka več let samo zato, ker petletni rok še ni potekel.

Pred formalnim zahtevkom je smiselno strokovno preveriti obdobje, pravno podlago, kolektivno pogodbo in izračun. Napačno seštete ure ali prezrt sistem prerazporeditve lahko oslabijo sicer utemeljen zahtevek.

Praktičen primer

Redno delo po koncu izmene lahko ostane plačljivo, če je vodja zanj vedel in ga je organizacija pričakovala. Zaposlena ima delovnik do 16.00, vendar mora po zaprtju še zaključiti naročila, odgovoriti na reklamacije in vodji poslati dnevno poročilo. Elektronska sporočila so več mesecev poslana med 16.20 in 16.45, vodja nanje odgovarja in nikoli ne odredi, naj naloge konča naslednji dan.

Uradna evidenca vsak dan pokaže odhod ob 16.00, ker sistem uporablja načrtovani urnik. Zaposlena pripravi mesečni seznam, priloži vzorce poročil in zahteva izpis evidence. Delodajalec ne more vprašanja rešiti samo z odgovorom, da nadure niso bile pisno odrejene. Preveriti mora, ali je bilo delo zahtevano, opravljeno z njegovim vedenjem in sprejeto kot del procesa.

Za prihodnost lahko naloge prestavi v redni delovnik ali izrecno določi, da se po 16.00 ne opravljajo. Za preteklo obdobje pa mora razjasniti dejanske ure in obračun.

Ključna ugotovitev

PREVERITE EVIDENCO DELOVNEGA ČASA

PREVERITE, KDAJ SE PRIPRAVA ŠTEJE V DELOVNI ČAS

DOGOVORITE SE ZA POSVET