Koliko lahko upokojenec dela v letu 2026?

Kdo lahko opravlja začasno ali občasno delo upokojencev?

Kratek odgovor: Oseba, ki ima v Sloveniji status upokojenca in ne prejema dela starostne ali predčasne pokojnine zaradi vključitve v zavarovanje za krajši delovni čas.

Delo se opravlja na podlagi posebne pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Upokojencu se ni treba predhodno registrirati kot samostojni podjetnik ali prijaviti pri Zavodu za zaposlovanje.

Ta oblika dela je primerna, kadar upokojenec:

• občasno pomaga pri poslovanju podjetja;
• nadomešča začasno odsotnega zaposlenega;
• opravlja sezonsko delo;
• prenaša strokovno znanje na mlajše zaposlene;
• sodeluje pri časovno omejenem projektu;
• dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Za razliko od podjemne ali avtorske pogodbe lahko začasno delo upokojenca vsebuje tudi elemente delovnega razmerja, kot so vključitev v organiziran delovni proces, delo po navodilih in nadzor delodajalca.

Opravljanje tega dela ni podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato upokojenec praviloma še naprej prejema pokojnino v celoti.

Prejemnikom invalidske pokojnine priporočamo, da pred začetkom dela pri ZPIZ preverijo, ali bi konkretno delo lahko vplivalo na ugotovljeno invalidnost ali priznane pravice.

Kaj mora vsebovati pogodba in kako je zaslužek obdavčen?

Kratek odgovor: Pred začetkom dela morata upokojenec in delodajalec skleniti pisno pogodbo, dohodek pa se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Pogodba mora vsebovati najmanj:

• podatke delodajalca;
• podatke upokojenca;
• vrsto dela;
• obdobje opravljanja dela;
• predvideno število ur;
• datum sklenitve pogodbe;
• bruto urno postavko;
• predvideni skupni bruto dohodek.

Delodajalec mora dohodek praviloma izplačati najpozneje do 18. dne naslednjega meseca in voditi dnevno evidenco prihodov, odhodov ter dejansko opravljenih ur.

V breme upokojenca se obračunata:

• prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %;
• prispevek za dolgotrajno oskrbo po stopnji 1 %.

Dohodek je obdavčen tudi z dohodnino. Končnega neto izplačila zato ni mogoče določiti samo na podlagi urne postavke, saj lahko dodatni dohodek vpliva tudi na letni poračun dohodnine.

Delodajalec mora v svoje breme plačati še:

• dajatev v višini 25 %;
• prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %;
• pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki leta 2026 znaša 7,72 evra.

Za delodajalca je zato dejanski strošek višji od bruto zneska, dogovorjenega z upokojencem.

Katere pravice ima upokojenec in kje so največje nevarnosti?

Kratek odgovor: Upokojenec ni v rednem delovnem razmerju, vendar mora delodajalec spoštovati pravila o delovnem času, počitkih, varnosti, diskriminaciji in varovanju dostojanstva.

Upokojencu pri tej obliki dela ne pripadajo avtomatično vse pravice zaposlenega. Praviloma nima zakonske pravice do:

• regresa za letni dopust;
• plačanega letnega dopusta;
• odpravnine;
• odpovednega roka po ZDR-1;
• nadomestila plače med bolniško odsotnostjo;
• povračila prehrane in prevoza, če to ni posebej dogovorjeno.

Kljub temu se uporabljajo pravila o:

• prepovedi diskriminacije;
• spolnem in drugem nadlegovanju;
• trpinčenju na delovnem mestu;
• delovnem času;
• odmorih in počitkih;
• odškodninski odgovornosti;
• varnosti in zdravju pri delu.

Morebitno povračilo prevoza, prehrane ali drugih stroškov je zato priporočljivo jasno določiti v pogodbi.