Koliko opozoril mora delavec prejeti pred odpovedjo?

Koliko pisnih opozoril je potrebnih?

Praviloma zadostuje eno utemeljeno pisno opozorilo in nato nova kršitev. Pravilo o treh opozorilih ne obstaja.

Opozorilo mora delavca seznaniti:

• katero obveznost je kršil;
• kdaj in kako je nastala kršitev;
• kako naj svoje ravnanje popravi;
• da lahko ob ponovni kršitvi sledi odpoved.

Pisno opozorilo samo po sebi še ne pomeni prenehanja zaposlitve.

AI-ilustracija

Ali mi lahko po opozorilu odpovejo pogodbo zaradi stare kršitve?

Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga mora biti nadaljnja kršitev storjena po prejemu pisnega opozorila; poznejše odkritje stare kršitve tega pogoja ne nadomesti.

To pokaže sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 168/2024 z dne 23.05.2024. Delodajalec je računovodji redno odpovedal pogodbo iz krivdnega razloga. Med drugim ji je očital, da direktorice ni opozorila na približevanje letnega zneska nabav zakonski mejni vrednosti. Toda ta očitek se je nanašal na leto 2022, pisno opozorilo pa je bilo izdano šele 21.04.2023.

Časovnica povzema ta konkretni primer. Datum izdaje opozorila ni isto kot datum njegovega prejema; za splošno pravilo je odločilen prejem. Pdp 168/2024, točke 1, 10–13 in 15.

Delodajalec je v pritožbi zagovarjal stališče, da je pomembno tudi, kdaj je za kršitev izvedel. Sodišče mu glede potrebnega zaporedja ni sledilo. Pisno opozorilo mora delavcu omogočiti, da prilagodi prihodnje ravnanje in se izogne odpovedi. Očitka o ravnanju pred prejemom opozorila zato ni mogoče uporabiti kot nove kršitve po opozorilu.

Delavka je uspela, vendar časovno zaporedje ni bilo edini razlog za njen uspeh. Sodišče je presojalo tudi druge očitke. Pri dostopih do računalnika delodajalec ni ustrezno opredelil, katero delo naj bi delavka opravljala. Dve konkretni elektronski sporočili je sodišče glede na njuno vsebino štelo za omogočanje predaje oziroma nemotenega nadaljevanja dela sodelavcev. Pri drugih očitkih so bile pomanjkljive navedbe v odpovedi oziroma dokazi.

Višje sodišče je potrdilo nezakonitost odpovedi, obveznost poziva delavke nazaj na delo in priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja. Ni zgolj vrnilo zadeve v novo sojenje. Prav tako ni odločilo, da so bili vsi očitki v samem pisnem opozorilu neutemeljeni: ker odpoved že iz drugih razlogov ni obstala, tega ni bilo treba presojati. Pdp 168/2024, točke 10–15 in izrek.

Za delavca je koristno, da ob vsakem očitku zapiše datum ravnanja in datum prejema opozorila ter shrani dokazila. Delodajalec pa mora poleg časovnice za vsak očitek navesti konkretna dejstva in ustrezne dokaze. Poznejše odkritje starega dogodka ga ne spremeni v dogodek po prejemu opozorila. To pravilo velja za obravnavano redno krivdno odpoved; izredna odpoved ima drugačne pogoje.

Primer izvira iz leta 2023. Današnja ureditev 85. člena ZDR-1 vsebuje pozneje spremenjeno obdobje učinkovanja opozorila in možnost izjave delavca na pisno zahtevo. Aktualni roki so pojasnjeni v naslednjih poglavjih tega članka. Če je odpoved že vročena, je treba paziti tudi na rok za sodno varstvo: tretji odstavek 200. člena ZDR-1 določa 30 dni od vročitve oziroma od dneva, ko delavec zve za kršitev pravice. ZDR-1, 85. in 200. člen.

Koliko časa velja pisno opozorilo?

Praviloma šest mesecev od prejema.

Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi daljše obdobje, vendar največ 18 mesecev.

Delodajalec mora opozorilo izdati:

• najpozneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve;
• najpozneje v šestih mesecih od nastanka kršitve.

Če delavec v času veljavnosti opozorila ponovno krši obveznosti, lahko delodajalec začne postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga.

AI-ilustracija

Kako se lahko delavec odzove na opozorilo?

V treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila lahko pisno zahteva možnost izjave, razen kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da mu to omogoči.

Delodajalec mu mora omogočiti, da se o očitkih izjavi v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in daljši od 30 dni.

Delavca lahko spremlja:

• sindikat, katerega član je;
• svet delavcev ali delavski zaupnik, če ni član sindikata;
• druga pooblaščena oseba.

Delodajalec mora v osmih dneh po izjavi izdati obrazloženo pisno odločitev in jo vročiti delavcu. Opozorilo lahko potrdi ali prekliče.

Prednosti pisnega opozorila

• delavec dobi možnost popraviti ravnanje;
• pričakovanja postanejo jasnejša;
• zagotavlja sledljivost dogodkov;
• omogoča izjavo in sodelovanje predstavnika;
• lahko prepreči odpoved in nadaljnje konflikte.

Najpogostejše težave

• splošni očitki brez datumov in konkretnih dejanj;
• opozorilo temelji na osebnem konfliktu;
• delavec zamudi tridnevni rok za zahtevo;
• opozorilo se uporablja kot pritisk za sporazumno prenehanje;
• delodajalec ne preveri pojasnil in dokazov;
• delavec podpis prejema razume kot priznanje kršitve;
• zmotno prepričanje, da so pred odpovedjo potrebna tri opozorila.

Delavec naj shrani opozorilo, ovojnico oziroma dokazilo o vročitvi, svojo izjavo, elektronsko komunikacijo in druga dokazila. Podpis prejema dokumenta praviloma potrjuje samo vročitev, ne nujno strinjanja z vsebino.