Kaj pripada delavcu ob odpovedi iz poslovnega razloga?

Kdaj je odpoved iz poslovnega razloga zakonita?

Kadar zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih razlogov preneha potreba po delu pod pogoji iz pogodbe.

Poslovni razlog lahko predstavlja:

• zmanjšanje naročil ali prihodkov;
• ukinitev delovnega mesta;
• reorganizacija podjetja;
• združitev oddelkov;
• avtomatizacija dela;
• zaprtje poslovalnice;
• prenos nalog na druge zaposlene ali zunanjega izvajalca.

Razlog mora biti resničen in dovolj resen. Preimenovanje delovnega mesta ali zaposlitev druge osebe za praktično enako delo lahko pokažeta, da je bil poslovni razlog navidezen.

Odpoved mora biti pisna, obrazložena in pravilno vročena. Dokazno breme glede obstoja razloga je na strani delodajalca.

Kolikšen je odpovedni rok?

Od 15 do 80 dni, odvisno od zaposlitvene dobe pri delodajalcu.

Minimalni odpovedni roki so:

• do enega leta zaposlitve: 15 dni;
• od enega do dveh let: 30 dni;
• nad dve leti: 30 dni in dodatna dva dneva za vsako dopolnjeno leto;
• največ: 60 dni;
• nad 25 let zaposlitve: 80 dni.

Kolektivna pogodba dejavnosti lahko pri več kot 25 letih določi krajši rok, vendar ne manj kot 60 dni.

V odpovednem roku delavec praviloma dela in prejema plačo. Delodajalec mu mora omogočiti najmanj dve uri plačane odsotnosti na teden za iskanje nove zaposlitve.

Stranki se lahko pisno dogovorita tudi za denarno povračilo namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

Kolikšen je odpovedni rok?

Od 15 do 80 dni, odvisno od zaposlitvene dobe pri delodajalcu.

Minimalni odpovedni roki so:

• do enega leta zaposlitve: 15 dni;
• od enega do dveh let: 30 dni;
• nad dve leti: 30 dni in dodatna dva dneva za vsako dopolnjeno leto;
• največ: 60 dni;
• nad 25 let zaposlitve: 80 dni.

Kolektivna pogodba dejavnosti lahko pri več kot 25 letih določi krajši rok, vendar ne manj kot 60 dni.

V odpovednem roku delavec praviloma dela in prejema plačo. Delodajalec mu mora omogočiti najmanj dve uri plačane odsotnosti na teden za iskanje nove zaposlitve.

Stranki se lahko pisno dogovorita tudi za denarno povračilo namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

Katere druge pravice ima delavec?

Lahko izpodbija odpoved, prejme denarno nadomestilo in zahteva vsa neizplačana plačila.

Delavcu lahko pripadajo:

• neizplačana plača in dodatki;
• sorazmerni del regresa;
• izraba preostalega dopusta;
• nadomestilo za neizrabljen dopust, kadar izraba pred prenehanjem ni mogoča;
• denarno nadomestilo za brezposelnost;
• sodno varstvo.

Zakonitost odpovedi mora delavec izpodbijati pred delovnim sodiščem v 30 dneh od vročitve.

Za denarno nadomestilo se mora praviloma prijaviti pri ZRSZ in vložiti zahtevo v 30 dneh po prenehanju zavarovanja.

Če delodajalec ponudi ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, mora delavec ponudbo skrbno preveriti. Zavrnitev lahko pomeni izgubo odpravnine in nadomestila za brezposelnost.

Posebno varovane skupine

Dodatno varstvo lahko velja za: nosečnice in starše na starševskem dopustu; predstavnike delavcev; delavce pred upokojitvijo; invalide; delavce na bolniški odsotnosti.

Bolniška sama po sebi ne preprečuje vročitve odpovedi. Če je delavec ob izteku odpovednega roka še vedno odsoten, lahko delovno razmerje preneha ob vrnitvi na delo, najpozneje pa šest mesecev po izteku odpovednega roka.

Prednosti za podjetje

• prilagoditev dejanskim gospodarskim razmeram;
• možnost reorganizacije in tehnoloških sprememb;
• zmanjšanje stroškov ob trajnem upadu dela;
• jasna zakonska pot za ukinitev nepotrebnega delovnega mesta.

Najpogostejše težave

• navidezna ukinitev delovnega mesta;
• izbor delavca brez objektivnih meril;
• odpoved zaradi osebnega konflikta;
• napačno izračunana odpravnina;
• neupoštevanje kolektivne pogodbe;
• odpoved posebej varovanemu delavcu;
• pritisk, naj delavec namesto odpovedi podpiše sporazum.