Ali mora delavec po službi odgovarjati na klice in sporočila?

Pravica do odklopa v letu 2026

Ali mora biti delavec dosegljiv po koncu delovnega časa?

Med počitkom, dopustom, bolniško in drugimi upravičenimi odsotnostmi delavec praviloma ni na razpolago delodajalcu.

Pravica do odklopa je od 16.11.2024 določena v 142.a členu ZDR-1.

Delavec zunaj svojega delovnega časa praviloma ni dolžan:

• sprejemati službenih klicev;
• odgovarjati na elektronsko pošto ali sporočila;
• spremljati službenih aplikacij;
• opravljati nalog med dopustom;
• biti stalno dosegljiv pri delu od doma;
• pojasnjevati, zakaj se ni odzval.

Samo poslano sporočilo še ni nujno kršitev. Problem nastane, kadar delodajalec pričakuje odziv, nalaga delo ali delavcu zaradi neodzivnosti povzroči neugodne posledice.

AI-ilustracija

Ali mora biti delavec dosegljiv po koncu delovnega časa?

Med počitkom, dopustom, bolniško in drugimi upravičenimi odsotnostmi delavec praviloma ni na razpolago delodajalcu.

Pravica do odklopa je od 16.11.2024 določena v 142.a členu ZDR-1.

Delavec zunaj svojega delovnega časa praviloma ni dolžan:

• sprejemati službenih klicev;
• odgovarjati na elektronsko pošto ali sporočila;
• spremljati službenih aplikacij;
• opravljati nalog med dopustom;
• biti stalno dosegljiv pri delu od doma;
• pojasnjevati, zakaj se ni odzval.

Samo poslano sporočilo še ni nujno kršitev. Problem nastane, kadar delodajalec pričakuje odziv, nalaga delo ali delavcu zaradi neodzivnosti povzroči neugodne posledice.

AI-ilustracija

Kdaj je dosegljivost vseeno dovoljena?

Kadar je vključena v zakonito razporejeni delovni čas, dežurstvo ali pripravljenost.

Posebnosti lahko veljajo pri:

• zdravstvu in reševalnih službah;
• gasilstvu in varovanju;
• vzdrževanju nujnih sistemov;
• vodstvenih in kriznih nalogah;
• vnaprej dogovorjeni pripravljenosti;
• nujnih in nepredvidenih dogodkih.

Dosegljivost mora biti jasno urejena, časovno omejena in ustrezno evidentirana. Pripravljenost ali dejansko opravljeno delo se mora obravnavati in plačati skladno z zakonom ter kolektivno pogodbo.

Pravica velja za vse delavce, tudi vodilne. Ukrepi se lahko prilagodijo posameznemu delovnemu mestu, delavca pa ni mogoče preprosto izključiti iz pravice do počitka.

Kaj lahko delavec naredi ob kršitvi?

Shrani naj dokaze, delodajalca pisno opozori in po potrebi poda prijavo inšpektoratu za delo.

Koristna dokazila so:

• elektronska sporočila in čas njihovega pošiljanja;
• zgodovina klicev;
• sporočila vodje;
• navodila za delo med dopustom;
• dokazi o pričakovanem odzivu;
• opozorila ali slabša ocena zaradi neodzivnosti;
• lastna evidenca opravljenega dela.

Če delavec navede dejstva, ki ustvarjajo domnevo kršitve, je dokazno breme na strani delodajalca.

Dejansko opravljeno delo po službi lahko pomeni delovni čas oziroma nadurno delo, ki mora biti evidentirano in plačano.

Prednosti pravice do odklopa

• manj digitalnega stresa in izgorelosti;
• jasna meja med delom in zasebnim življenjem;
• kakovostnejši počitek;
• boljša organizacija nadomeščanja;
• manj prikritega neplačanega dela.

Prednosti pravice do odklopa

• manj digitalnega stresa in izgorelosti;
• jasna meja med delom in zasebnim življenjem;
• kakovostnejši počitek;
• boljša organizacija nadomeščanja;
• manj prikritega neplačanega dela.

Za delodajalca, ki pravice ne zagotovi, je predvidena globa od 1.500 do 4.000 evrov, dodatno pa lahko odgovarjata manjši delodajalec in odgovorna oseba.